Bakfark
|
IZVIRNO SPOROČILO: liliana Drugače pa se strinjam s tabo.....lepše je gledati lepo okroglo in napeto ritko in napet trebuh....samo kaj, ko narava tudi dela svoje.....in ritka in trebuh pri 40 nista več taka kot pri 20, kot tudi obraz ni več tako napet in gladek kot je bil nekoč.....pa tudi, če vsak dan eno uro preživiš v telovadnici.......in sploh se ti ni treba zapustiti, da vidiš, da ritka in joške niso več take kot nekoč....... In ker smo ljudje vizuelna bitja, se bodo moški verjetno vedno radi obračali za tistimi napetimi joškami in ritkami dvajset_letnic...... Reči "ljudje smo vizuelna bitja" pomeni ignorirati še ostala čutila s katerimi je moč izkušati različne dražljaje, skoncentrirati se samo na vid nas z ozirom na dan biološki potencial oropa pridobivanja izkušenj in njih interpretacij s celovito paleto drugih čutil. Gledati jabolko ni enako občutiti ga, okusiti ga, vonjati ga, tudi slišati ga, pa magari moral dati narekovaje nad ta glagol. Kaj je torej s temi estetskimi ideali, ki jih pozna vsaka družba in kultura in za katere antropologija že dolgo spoznava, da so vsakokratni različni družbeni in kulturni ureditvi in da se pri določanju estetske vrednosti zmeraj sklicujemo, čeprav nezavedno, ravno na to kar je pozicionirano kot "tako bi moralo biti"??? Rečeno drugače, rečeno z najbolj banalno primerjavo s hrano, njenim okušanjem in vrednotenjem ali je ta dobra ali slaba - ali lahko rečemo, da je okus [hrane] objektivna kategorija, če pa se mnenja o tem kaj uvrščamo med (ne)užitno hrano delijo od kulture do kulture? Ko bo moje dete gledalo mene kako uživam v dunajskem šniclu in o tem doživeto pripovedujem, si bo najverjetneje prizadevalo podoživeti sicer mojo izkušnjo vendar na način, da bi jo lahko tudi sam ponotranjil, da bi postala del njega, torej njegova, da bi nekoč lahko podobno kot jaz vzkliknil: "Mater je dober tale dunajski, da prste poližeš!!!". Lasten prdec nikoli ne smrdi toliko kot tuji, kar bi lahko pomenilo, naučili smo se, da določeni vonji smrdijo, drugi pa dišijo. In že smo pri tistem, kar smo že v eni temi nekoč omenjali kot način družbenega, kulturnega posredovanja želje in želaj je zmeraj usmerjena v nekoga, nekaj. Dobre **** so: običajno, skozi celotno zgodovino Zahodne kulture dolgonoge, prsate, razkošne, dolgolase, ritate, krakate, ostrugale pete lepotice. In te v nas običajno prebudijo cel kup asociacij, fantazij, zgodbic, podob in prispodob pretežno seksualne narave, ki naj naš libido usmerijo v točno določeni željeni smeri. Postavi Angelino Jolie (ona je zdaj najbolj tipična ikona poželjenja zahodnega samca) med neke golorite Bušmane in ti bodo pribili, da s tako čvrstimi in premalo povešenimi joškami, zadnjico, trebuščkom in spodnjo žnablo še najbolj spominja na fizično najbolj izklesanega in najmočnejšega vodjo plemena ter da je preveč možata za njihov okus - niti dvignil se jim ne bi! In ker smo ljudje vizuelna bitja, se bodo moški verjetno vedno radi obračali za tistimi napetimi joškami in ritkami dvajset_letnic......ker ni šanse, da štirideset_letnica iste atribute......razen, če si privošči raznorazne medicinske lepotne popravke...... In hvala bogu, da štirideset_letnica nima istih atributov kot dvajset_letnica, ker bi to pomenilo, da bi čez nekaj let glede ne samo seksa temveč tudi razmerja ostal na istem nivoju, kot sem bil pred dvajset_imi leti in ker bi to pomenilo, da se v vsem tem obdobju absolutno ničesar nisem naučil, ničesar novega odkril, ničesar novega spoznal ter ves ta čas slepo tapkal na istem mestu. Ne bi se rad prikrajšal za trenutek, ko se bom pri štirideset_ih zagledal najdražji v oči, jo poljubil na vsako njeno gubico, točno tisto gubico v katero kot bi bilo vklesanih vseh 22 let, vsi najini vzponi in padci, vse "dobro in zlo"... Recimo
< Sporočilo je popravil Bakfark -- 29.4.2011 10:22:32 >
|