pokamoka
|
heeej Hja, smo malo pozne danes... sobota, dan za pospravljanje... pa malo več časa si lahko vzameva z možekom za zajtrk...:) Sicer je pa že akcija pri nas... omara, premikanje opreme sem in tja... očitno se res približuje dan D:):):) Hja, pri meni se res... Porodni načrt: jaz ga ne bom pisala, ker bom itak imela CR in oni že vedo, kako naj to izpeljejo:) Vem pa, da je mož zraven, da bom imela spinalno anastezijo, da grem po CR v intenzivno, kamor mi bodo dete vozili. In na intenzivni bom dva dni. Tak da... nekako načrta res ne rabim. Mačke in psi: mi imamo kužiko, ki je zunaj v ograji in pesjaku. Zelooo prijazna... ji bomo dali dete povohati, ko bomo prišli domov, da se ne bo počutila zapostaljveno, ker je ona del naše družine. In me nekako nič ne skrbi, da kužika naše dete ne bi sprejela, ker je itak nora na otroke. Pranje cunj: jaz perem z arielom (v prašku) in mehčalcem... vse kupljeno v mullerju... zakaj??? Ker je to delano za zahodni trg, ne pa za vzhodni. In sem prepričana, da je to bolje. Če kupim iste praške v sparu, tušu... so delani za vzhodni trg... in sem se pač tako določila, da bomo kupovali v mullerju... tudi pamperske sem kupila v mullerju. In pri pranju nastavim program na dodatno izpiranje in to je to. Zaenkrat ne mislim nič komplicirat, če se bodo pojavili problemi, jih bomo reševali takrat. Velikosti cunjic: jaz imam precej 56 št., ne glede na to, da sva oba z možekom precej velika in tako domnevamo, da bo tudi dete veliko. Ampak je stvar v tem, da se danes ne povija več otrok na široko in nekako so mi mamice rekle, da so uporabljle št. 56 kar precej časa na začetku. Ne samo 14 dni... itak je pa stvar v tem, da je treba otroka vsak dan preoblečt in v bistvu res rabiš precej teh cunjic. Jaz imam cunjice 56 vse zrihtane, 62št. pa bom pračla zdaj v naslednjih dneh, ampak sem prepričana, da jih ne bom uporavljala takoj na začetku. Vožnja: jaz se vozim še sama. Nimam nekih problemov z zmedenostjo in koncentracijo:) Je pa res, da ne delam več dolgih poti. Kar grem na preglede, v knjižnico in to je to... malo mi dela probleme vsedanje v avto, ampak še nekako gre. Ko pa sem šla v Ljubljano, pa je z mano šla kolegica, ki je kasneje sedla za volan in ona peljala nazaj domov. Jaz več nisem mogla, ker sem bila preveč utrujena. Hja... tako je to pri meni:) Tudi meni se zdi, da se nekako popoldne kar priklenem na moža, ker sem celo dopoldne sama doma. In potem ga ob popoldnevih želim imeti zase. Pa vem, da ne gre, ker je treba še marsikaj postoriti, pa tudi druga opravila zdaj dela on, ker jih pač jaz ne... tak da... saj se dopoldne zaposlim s knjigami, vendar mi manjka pogovor, pa smeh... In zdaj so ga okupirali še njegovi starši (pa ne živiva pri njih)... kot da doma nima dosti dela. Pa pravijo: pa kaj imaš za delat doma??? HALO!!!!! Ne štekam... oni bi ga non stop nekaj imeli, da bi njim delal in se menil z njimi... jaz sem pa kaj?? Zadnja briga... s tem, da vedo, da se bližamo koncu, oni pa vseeno... bi bilo bolje, če bi živeli v drugem kraju... ampak, tako pač je... V glavnem... toliko za zdaj... sem se precej razpisala... pazite nase, pa se beremo... pa pa
|