pelin
|
Mislim, da gre tu v prvi vrsti za rahlo pretiravanje. Sama sem bila večkrat v podobni situaciji in sem dala skozi kar nekaj razgovorov.Nikoli , res nikoli me ni nihče zavrnil zaradi otrok.Vzroki so bili vse prej kot to..npr. prevelika oddaljenost od službe, previsoka izobrazba (!!), vnaprejšnja zasedenost del. mesta (nekoga so že imeli poiskanega za tisto del. mesto)... Treba se je nečesa zavedati: marsikaj , kar potencialni delodajalci vprašajo, po zakonu ne bi smeli. Vendar to vseeno počnejo. Če imaš hrbtenico, ne boš svojega otroka nikoli zatajila, pa če si še tako želiš službe. Temu se reče samozavest, pozitivna naravnanost, iskrenost, ...to je le nekaj sposobnosti in lastnosti, ki jih večina delodajalcev išče pri bodočih delavcih. Če pa si na razgovoru ves negativen, če jim streljaš nekaj v smislu, da te to ne smejo spraševati, ter jim raportiraš svoje pravice...hja, tako pa res ne pustiš bogvekaj dobrega vtisa. Pa še nekaj...če iščeš delo zato, da bodo ostali v žlahti tiho, je čisto nekaj drugega kot če si resnično sam želiš v službo. Zagnanost, pripravljenost za delo, inovativnost, pozitivna energija...se že na daleč vohata...
Tudi midva sva par, ki si je moral večinoma sam pomagati pri varstvu in negi otrok, ker imava starše še aktivne ( v službah), po drugi strani pa preveč bolne, da bi nama bili v kakšno posebno pomoč. Vse se da, če se hoče. Res, da je kriza za službo, vendar se vedno najde kakšno delo, če le hočeš delati. Res! Tudi kaj pod mojo izobrazbo sem počela, če v svoji stroki nisem ravno dobila dela. Se je pač treba včasih malo tudi nižje spustit. Prav zato sem še vedno mnenja, da je prisotnost staršev pri bolnem otroku poglavitnega značaja in ne varuške in sto in en sorodnik. Otrok je le eden ( ali dva ...redko kje trije ), služb je pa kljub sedanji krizi , še vedno več.
< Sporočilo je popravil pelin -- 9.12.2010 17:11:55 >
|
Natisni
) zdaj sem pa spet na porodniški.v očeh delodajalca sem totalna zguba ali ne? 
), tako da smo prisiljeni iti na bolniško ali pa na dopust. Sicer pa je res tako, da je še vedno čudno oz. vsaj nenavadno, če vzame bolniško oče, kaj šele porodniško. To vem iz lastnih izkušenj 
Očitno pa bo treba kaj storiti tudi v tej smeri - bolj aktivirat očete, da ne bo to več tako samoumevno viselo na mamah, sicer pa kakor katerim ustreza oz. imajo možnosti.
