|
deveta -> RE: mlade mame in iskanje sluzbe? (8.12.2010 16:24:50)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark
IZVIRNO SPOROČILO: maktub
kake izkusnje imate... joj meni je kr prekipelo res... razumem da dela ni ampak da na vsakem rezgovoru ko sem bila so bili vsi super zadovoljni, čes da sem prijazna, urejena, predvsem pa odprta in zelo komunikativna.. nato pa vprasanje: ali imate otroke?.. ja..... pol pa tusina in: aa pol pa nebo slo veste... bolniske ...porodniske.. ne hvalaaa
mene me vsako krat prime ena taka jeza,. kr na jok mi gre ko mi to izustijo... ampak to je čisto povsod...
le kako naj začnem.. zakaj je tak problem moj sonček.... kje pise da bom jaz več na bolniski kot ena samska zenska...? kje pise da odrasla oseba ne more bit pogosteje bolana kot moj otrok?...
enostavno ne morem več....čisto sem obupala in se vsega naveličala
največkji problem je ker mam občutek da me vsi domači že zelo postrani gledajo...in non stop mi neke "bombice" spusčajo...
neko pop. sem na skupnem kosilu rekla: jooj možek moj pa kaj si ti tko zivčen no... in izjava nj. sestr: ja sej tudi jaz bi bila če bi imela moža doma ki nima kaj delat...
mene je to tko prizadelo...
kaj svetujejte punce ki imate enake oz. ste kdaj imele enak problem? kako odgovoriti delodajalcu ko ti tko rečejo...a ste kdaj tudi na razgovoru zamolčale svoje otroke... slisala sem že da nima niti pravice me to vprasaat
Brez zamere, kaj pa imaš za jokat??? Niso delodajlaci krivi, če kapital narekuje svoje pogoje, niso delodajalci krivi, če smo se trenutno znašli v največji gospodarski krizi po 2. svetovni vojni in je potrebno oklestit stroške, niso KučanJanšaPahor krivi, da nam se z ozirom na gospodarsko strukturo države, kot prvi strošek, ki ga je ekonomsko smotrno zajeziti, ponujajo stroški dela, plača delavca, zaposlenega... In večja kot je možnost za bolniški stalež, manj nastopaš kot input v proizvodnem procesu, večji je za delodajalca strošek na enoto, z drugimi besedami, z otrokom, sploh dvema, tremi, štirimi, za podjetje nisi rentabilna, posledično torej si zanj potencialno nezanimiva stranka... **** torej!!!
To, da svakinja s prstom kaže nate, da se smatra da je zate potrebno sezidati steber sramu, za katerega bi te, če bi le imeli možnost, bilo treba za jajca privezat in na vrh obesit, da bi visela kot dober primer neprilagojene, neambiciozne, ne dovolj angažirane, drzne, hrabre poslovne ženske, je pač nekaj kar se razume kot popolnoma normalna stvar. Ampak, za božjo voljo, ni ona kriva, niso delodajalci krivi, da jim zastane dih, ko na vprašanje o otrocih odgovoriš pritrdilno, saj je takšno stanje popolnoma nesprejemljivo - od kod ti predrznost, da se s takšnim stališčem o življenju sploh pojaviš pred vsemi temi glasniki novega svetovnega reda, kako lahko z lastno aroganco in nespoštovanjem sistema, kljubovanju zahtevam kapitala, sploh pomisliš, da bi te takšno kot si, spačeno z vsemi temi nepotrebnimi priveski v obliki otrok, kdorkoli sploh zaposlil???
Kar si skuhala sama pojej! Al` ti naj raje odgovorim v stilu zadnjega Kristusovega naslavljanja Očetu: "Oprosti ji(m) Bog, saj ne ve(do) kaj dela(jo)!"
Saj v glavnem nekako razumem kaj želiš povedat (vsak se bori za svoje, delodajalec pač za svoje podjetje). Ampak imaš pa res malo zarjavel tisti predel možganov, ki skrbi za čustva. Te je moglo življenje res hudo tepst, da na tak način odgovarjaš.
Če ti za svojo družino dovolj zaslužiš, da je lahko tvoja žena s "priveski" doma (glede na tvoje pisanje tako zgleda), pol ne veš kako je pri ljudeh, ki si tega ne morejo privoščit. Pa ne zato, ker so leni in ne želijo delat, ampak zato, ker so želei imeti otroka (svoj ponos) in delovno silo, ki bo delala, ko boš ti in drugi v penziji (čeprav je to zdaj vprašljivo, kako bo s tem).
Pa tudi to, da bi se mogli odpovedat otroku (ki navsezadnje iz posameznikov naredi družino in čisto evolucisko pomeni, da gre rod človeštva naprej) zaradi krutega kapitalizma ni ravno na mestu.
Še enkrat poudarim, da razumem, kaj si želel povedati in se s tabo žal strinjam, vendar so tvoji stavki res malo preveč nesramni, čeprav boš rekel, da so realni. Ampak s takim načinom pisanja, stopaš na stran kapitalističnega, brezčustvenega sveta, ki naredi človeka hladnega, otopelega in nezmožnega uživljanja v položaj drugih. Preposto povedano k človeku robotu. S tem pa izgubljamo tisto, s čemer se ljudje tako zelo razlikujemo od živali (čeprav naj bi tudi živali znale čustvovati, torej bodo kmalu en korak pred nami). Se opravičujem, če sem zgrešila bistvo, samo to tvoje pisanje me je maloganilo". Pa brez zamere.
Maktub: ja življenje je kruto. Vendar je drugod po svetu še hujše. Ampak ti teži k najboljšemu. V kolikor veš da si sposobna za svoje delo, ga naprej išči in našla ga boš. Za vsakega, ki ima željo se neka najde. In dokler imata s svojim možem stvari razčiščene, razne komentarje svojih "bližnjih" kar ignoriraj. Srečno
|
|
|
|