koala.cek
|
hm, poroka. midva sva se poročila 5 let nazaj. nisva imela ne otrok in ne, nisem bila noseča. poroka je bila kot v sanjah. bila sva tudi zaročena, zaprosil me je s prstanom, na kolenih. imela sva čez 100 svatov, šrango, živo muziko, kočijo, mlaje, dolgo belo obleko, najeto limuzino, metanje šopka, medene tedne, fotografa, ..res kot v pravljici. in počutila sem se tudi ko princesa. poročila pa sva se zaradi sebe, vse sama plačala, to nama je bilo kot začetek skupnega družinskega življenja in v to sva veliko vložila. ne vem, lahko se motim, pa me boste zatrle, ampak če dva skupaj živita, imata otroke, nekako ne zastopim zakaj se ne bi poročila. se mi zdi, da lahko vsak v vsakem trenutku kar odide. tako pa, če si poročen prekleto dobro razmisliš, preden greš v kakšen hotel, k ljubici, ljubimcu, prijatelju.... ta vrednota biti ''žena in imeti moža'' mi pač nekaj pomeni. je neka vrednota. danes bi se sicer poročila bolj skromno. na kakšnem sanjskem otočku, ali pa samo v sredo popoldan na magistratu. sem že prestara, pa tudi v beli obleki z dvema mulčkoma bi se malo bolj bed počutila. to je pač moje mišljenje, všeč mi bo, če ga bodo tudi moji otroci spoštovali, da pa bi to nekaj grozno obsojala pa ne. sej živimo v 21.stoletju.
|