betty.ford
|
nikolet, meni pomaga, če se vrnem v svoje otroštvo. si predstavljam, da sem sama sebi otrok in kako bi ravnala, da bi se poslušala. večkrat ugotovim, da je najbolje, če se tisti trenutek sprostim in skozi igro nadaljujem situacijo. je lažje zame in za otroka. res pa je, da se moram prepričat, da grem iz svoje kože, kar pa ni vedno lahko. včasih je lažje biti odrasla oseba pa nergat, priznam. glede službe se pa strinjam z ivano in majano. posvetuj se z zdravnikom in jaz bi se ravnala po njegovih navodilih. toliko kolikor je potrebno bolniške, bi jo pokoristila. če pomisliš: če toliko grozijo, lahko kljub temu, da bi prej prišla delat, vseeno lahko izgubiš službo. in ostaneš brez zdravja in brez službe. če pa se pozdraviš pa ostaneš brez službe, imaš pa vsaj zdravje. in sem prepričana, da službo hitro spet najdeš - vsaj v najinem fohu stalno iščejo. delovni pogoji so pa več ali manj povsod enaki. mah; že s samim odnosom, ki ga imate v službi, lahko ugotoviš, da nimaš ravno delodajalca leta. in glede na to, da imaš zaposlitev za nedoločen čas: vedno se najprej znebijo študentov, potem tistih, ki imajo zaposlitev za določen čas... ker v nasprotnem primeru se jim lahko obeta kakšna tožba. živa, ojej če je hudo pojdi rajši na urgenco. in pa hitro hitro poglej slikice svojih lumpkov - saj ne moreš biti jezna nanje? grem previjat.... nam smrdi v stanovanju kot da bi bili v hlevu. tudi ostalo je nekam podobno. muuuu! lepo mi bodite!
|