Sunshine 1
|
Najprej hvala vsem za čestitke! 
Drugače pa punce, ne preveč paničarit zaradi otrdevanja trebuha in lažnih popadkov. Kaz sem imela zadnja 2 meseca pred porodom non stop trd trebuh, popadke pa skoraj vsak dan....so se na CTG-ju ves čas izpisovali. Ko bojo pravi, verjemite boste RES vedle... 
No pri meni se je vse začelo že nekaj mesecev nazaj. Ginekologinja je zgodaj opazila da se mi krajša maternični vrat (v enem mesecu iz 3,8 cm na 2,1cm), zato me je poslala na UZ v LJ, tam pa so me skoraj nadrli, kaj počnem tam, da je to še čisto normalno, in da ni nobene panike. No, moja ginekologinja (dr. Jemčeva je zakon!) je bila vseeno pametnejša in me je dala na bolniško ter zapovedala počitek. Kljub temu pa se je začelo vse skupaj 18. decembra dogajati. Hudi krči ponoči, bolečine ter zjutraj odluščen čep....seveda me je panika in sem šla direkt v porodnišnico. Tam so mi namerili še 1,5 cm vratu, zato so me obdržali tam 3 dni, da sem prejela Deksametazon za razvoj otrokovih pljučk. Pa so me spet poslali domov. Čez 4 dni pa spet ovo na novo.... popadki, nazaj v porodnišnico, MV še 1 cm, zmehčan in za prst odprt. Na mojo smolo sem naletela zopet na dr. Steblovnikovo, ki me je zopet čudno gledala kaj tam delam, da oni so itak vse naredil kar so lahko in da kaj zdaj paniko zganjam, da sem itak že v 29.tednu in da brez problema lahko rodim.  Ne vprašte me, kaj bi ji najrajš naredila takrat  . No ker sem že ravno ta prišla in da ne bi drug dan takoj nazaj prijokala, me je iz usmiljenja čez noč obdržala tam! Katastrofa res!
Hvalabogu sem dobila drugo oddelčno zdravnico (dr Blejčevo) ki pa ji moje stanje ni bilo tako všeč, zato me je obdržala tam. Tako sem božič in novo leto praznovala kar tam.  Zakon! 
No moja bubica se je v tem času ugnezdila čisto v medenico z glavo navzdol in v nizkem štartu čakala da skoči ven. Ker pa sem res samo še ležala, vstala le za WC in hranjenje, sem tako pridobila dragocen mesec, v katerem je pridobila dobre 1/2 kg in nekaj cm, tako da sem bila za vsak dan sproti hvaležna. Tako smo se šli do 13. januarja.
Takrat me je zdravnica zopet pregledala in ker sem dopolnila 33.tednov in naj bi bilo stanje stabilno (čeprav je bil MV še vedno slab cm dolg, mehak in rahlo odprt, ter vsakodnevni popadki na CTG-ju ...stabilno????) me je poslala v domačo oskrbo.
Pa je bila že vožnja domov preveč. Še isto noč grem okrog enih na WC in opazim izcedek sveže krvi. Najprej sem mislila, da je to od ginekološkega pregleda tistega dne, toda ko so se začeli boleči krči in ko me je "spucalo" v čisto , sem vedela da se je začelo. Okrog dveh ponoči popadki na 10 minut. Pa se počasi začnem pripravljati za odhod, se stuširam in pripravim stvari, ter pokličem mojega, ki je bil v službi da naj počasi pride domov. In čakam da bodo na 5 minut ko naj bi se odpravila proti porodnišnici. Le da teh 5 minut nisem dočakala, kajti kar naenkrat so bili na minuto!!!! In to boleči za popiz......!!!!Panika! Ja ni mi preostalo drugega kot da pokličemo rešilca. In smo drveli proti porodnišnici. Z mano je šla za vsak slučaj tudi zdravnica in med potjo se je ulila še voda. Zakon! V sprejemni nas je pričakala ena "prijazna" sestra, ki me je nadrla da sem predolgo čakala doma, ter delala največji problem, ker nisem našla zdravstvene izkaznice v tistem trenutku. Pa čeprav sem bila pol dneva prej domov odpuščena od tam! No hvalabogu mi je ni bilo treba dolgo gledati, ker so me na hitro odpeljali v porodno sobo, ker sem bila že popolnoma odprta in se je že vse začelo. Ob 6:19 oz. v slabi uri je na svet prijokala naša Gajica. Malo smo jo popestovali, potem pa so jo odpeljali na intenzivno.
Ker je imela še slabo razvita pljučka , so jo še isti dan priključili na respirator, hranili po cevki in dajali infuzijo ter zdravila skozi kateter... Ko sem prišla pogledat mojo punčko in jo vidla na vseh teh cevkah se mi je zlomilo srce  ... tako uboga je bila vedet in nič ne moreš narest, da bi ji pomagal. Po dveh dneh so ji respiratir umaknili in zamenjali za CPAP, ki vzdržuje tlak v pljučih, saj so se ji še vedno sesedala ob vsakem izdihu. Ko pa so ugotovili, da je to zaradi Botalijevega voda, ki se še ni zaprl, so ji dali zdravilo in po naslednji dan je imela samo še "brčice", s katerim je dobivala minimalno pomoč kisika. Tu moram omeniti še osebje na intenzivni, ki so pa zlati!!!!! Skrbni, strokovni, človeški, res najboljši! 
Po parih dneh je prišla k mamici v sobo in po desetih dneh vsega skupaj smo odšli domov.
Doma sedaj lepo rastemo (iz 2140 g do 2750g! ) in nasploh uživamo.
Tako, pa sem se razpisala!
Punce, držite vaše sončke še kak mesec v trebuščku, ne paničarit zaradi vsake malenkosti, če vas že zelo matra POČIVAJTE, če pa se slučajno že sedaj rodijo, pa tudi ni panike, so že tako veliki, da bo vse v redu. Živi dokaz lahko vidite v mojem albumu.
Pa lepo nosečnost še naprej!
LP!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Če jo dočakam ne vem, kako bom tam sedela...groza. 
nosečnost.....
moja mala bebica pa je brcala da je kaj. o CTG ni rekel ne duha ne sluha
... 
... Je prov smeška... Ta manjša, bo pa po moje kr mal lubusumna, predvsem zato k ma moža za svojga lupčka in se bušija tud pipnt noče... 
?? 
