|
barni -> RE: Nisem za krst (7.3.2011 8:45:47)
|
IZVIRNO SPOROČILO: ajsek
In takšnih je veliko [sm=smiley36.gif] Pirhe barvajo, jaslice tudi postavijo, imajo božično večerjo, velikonočni zajtrk,... ob omembi krsta pa postanejo čisto pikasti.
Jaz bi samo tole pokomentirala, ko že ravno govorite o tradiciji ipd. DA najprej povem, da nisem proti krstu na splošno, ne bom pa in nisem dala krstiti svojih otrok, ker v to ne verjamem in si tega za svoje otroke ne želim. Oba s partnerjem sva se glede tega strinjala, če ne, bi imela velik problem.
Tudi jaz nisem krščena. Partner je imel hudo versko vzgojo s strani babice, žal se njegovi starši temu niso mogli in znali ali upali upreti in še danes ima posledice - močno odklonilen odnos do vsega, kar je povezano s Cerkvijo, ker ipak, je moral hoditi v cerkev in k verouku v cerkvene prostore, kajne? Krščen je bil naknadno, ker je babica vztrajala, čeprav ga v osnovi starša nista imela namena krstit.
Sama pa nasprotno zelo rada stopim pogledat kako cerkev, sploh če je ta res nekaj posebnega (kot gradnja mislim). Tudi k polnočnici sem že šla, ampak samo poslušat Sveto noč, tako kot grem poslušat godbo na pihala, ker mi je to lepo. Ostalo me sploh ne zanima. Tudi k verouku sem kot otrok šla (s prijateljico; bila sem edina v razredu, ki ni hodila k verouku, poleg sošolke, ki je bila muslimanka), pa samo enkrat in nikoli več, ker me je bilo čisto mimo. Oče je bil sicer proti, samo mi je rekel, naj probam, pa sem se sama odločila, da mi sploh ne potegne. Da bi nedeljo dopoldan razkirala za obisk maše, mi niti na kraj pameti ne pade. So mi pa blazno všeč črnske duhovne pesmi in bi jih prec šla poslušat v živo na njihovo "mašo" v originalnem okolju seveda.
Torej, pirhe ne barvam, ker mi ni do tega; preveč packanja, pa še tistih starih jajc nihče potem noče pojesti, da ne govorim o tem, da spustijo barvo... Morda bom zdaj, ko imam otroke, vendar zgolj kot en način zabave in če bodo to sami želeli. To mi je isto kot pust, ko so mi maškare čisto mimo že od otroštva, pa vseeno sodelujem pri tem, ker je to mojemu otroku zabavno in si želi biti maškara.
Smrekico okrasim za novo leto (ne oziram se na to, kdaj - pač ko jo kupim, ker imamo vedno naravno), ker mi je to lepo, ker mi je všeč njen vonj in to je to. Nobenih globjih pomenov. Jaslic ne postavim, ker mi nič ne pomenijo niti ne vem njihovega pomena, sem jih pa šla gledat v frančiškansko cerkev, ker me je tehnika vedno zanimala. Božično večerjo imamo, ker jemo vsak večer, tudi na božič. Da pa bi to posebej izpostavljali, pa nikoli. Za velikonočni zajtrk sploh nisem dolgo vedela, prav tako ne za darila ob veliki noči, ki so po mojem neka novodobna izmišljotina. In velikonočni zajec ipd. No, tega ne poznam in tega se ne gremo.
Mal sem dolga pa vseeno; tradicija gor ali dol, načeloma nič ne počnem zaradi tradicije. Počnem stvari, ki so mi všeč in ki jih rada počnem ali pa jih radi počnejo moji družinski člani. In marsikomu v sorodstvu je to tako tuje, da me sploh ne razumejo in sem seveda ČUDNA. Ampak to je njihov problem. Meni je tako vredu, tudi moji družini.
|
|
|
|