nejkec
|
ah, se pozna, da ni vse ok, mam cajt za pisat Evo mojo porodno zgodbo, da se vrnem v lepše čase...
Dan pred PDP sem se odločila, da grem rodit. Sem si rekla, da čez rok ne grem pa ko je bil že tako lep datum (10.10.) zakaj pa ne? Yeah, right . Če odštejem Zaline brce, bolj mirno v trebuhu sploh nebi moglo bit. Pa okej, sem se vsaj zvečer še ornk nasmejala, smo imeli obiske in je bilo res 2uri non-stop smeha. Ko so obiski odšli me je trebuh že pošteno bolel. Še zdaj verjemem, da je bilo to 'krivo' za začetek poroda . Noč mirna, zjutraj pa ko strela z jasnega začne odtekat plodovnica. To rečem zato, ker bi me morale vidt kako sem skočila pokonc. Ma v življenju nisem hitrej vstala s postelje. Nisem ravno jutranji človek . Morm dat druzga smejočega smeškota, da ne boste vmes med branjem zaspale . No zdj mate pa že 3 različne, dost bo!
Laufam do kopalnice, vmes še 3 lužice po tleh spustim. Ups. Ma polulala se nisem. Al sem se? Preverim barvo in sestavo lužic. Ne, nisem se polulala. Pokličem  (glede na trenutne razmere sem hotla dat  , ampak nj mu bo), ki se je ravno dobro odpravil v službo. Se vozi v KR in je bil nek na pol poti. Mu rečem nj kr obrne on pa: 'a ti to resno?' No in ko sva se zmenila, da ja, resno, grem še pod tuš. Sem se fejst z vročo vodo, da sem se umirila. Sem se drugač kar tresla, pomoje od vznemirjenja. Ko se mož vrne še spakiram zadnje malenkosti, malo pozajtrkujem, ker nisem sorte da bi bila po 12h tešč, pokličem še porodnišnico, če je RES zdaj zares in se nato odpraviva. Popadkov še nobenih, le trebuh otrdeva na 3min. Na poti z LJ v PO me zagrabi lakota (sj ne da sem lihkar jedla) tko, da sva mela še en postanek vmes. V PO me dajo na CTG, dohtar me pride pregledat. Pišuka, tega pa nisem pričakovala! Sj sem vedela, da roko not vtakne, ampak sem mislila da gre not pa ven, a majster si je vzel čas!!! Jest pa zraven javkala. Mož prav, da se ven ni nič slišal. Upam, da res ne . No me hoče že domov poslat, da nj čez 2 dni pridem. Jst pa:'ampak meni je plodovnica odtekla'. Pa me pošlje dol v sprejemno, ker je po njegovih besedah sicer vse pripravljeno, ampak, da lahko traja še 2 dni. V sprejemni me pošlje nazaj gor, ker pač nisem vedela, kateri zdravnik me je pregledal. Pridem gor in kot da nebi v prvo dobila zadost pride babca pa me še ona pregleda, Pa si vzame še malo več časa . In me spet pošlje dol v sprejemno. Men so se tačas že popadki začel, so bili že od štarta na ene 3 min. Me pregleda še en dohtar pa zdj nevem al sem od samega šoka pozabila, ali se me je usmilil pa ni roke not tlačil . Popadki so hitr postali kar boleči. Rekel je naj probam zdržat še ene 3 urce, a se je prehitro stopnjeval in sem bila čez eno urco že nazaj na CTGju. Mož mi je zraven govoril cifre ki so se izpisovale. On ves navdušen, ko je po njegovem nastal nov 'rekord', jest pa sam čakala, da se sputi nazaj na 50, ko je popadek popustil. Babca mi je naredila še klistir potem sem šla že v porodno. Ko se je mož preoblačil, mi je babca predrla mehur. Potem je šele začelo boleti. Mož pa pride notr, pogleda na CTG pa prav:'ampak ti pa niso tok močni kot uni prej'. Sem si samo mislila boš ti meni govoril, kateri bolj bolijo  . Po 3 urah me babca vpraša, če sem kj razmišljala o EA. Ji odgovorim, da ne. 2 popadka kasnej pa možu sam začnem:' dj podpiš, hočem epiduralno'. In potem gre on brat tistih 4 strani izjave, ki je za podpisat! Saj vem, da se je želel prepričat, da bo vse v redu, a meni ni bilo jasno zakaj takoooooooooo zavlačuje . Jest sem se že čist tresla, zobe so mi šklepetali pa me sploh ni zeblo. Sem se morala prav potrudit, da sem zdržala pri miru, ko sem dobivala injekcijo. In potem.... . Čutila sem samo še glavico, ostalo pa ko nedeljski sprehod. Babca dvigne Zalo pa pravi: 'punčka je.' Meni pa šele takrat potegne, da sploh nisem vedela katerega spola je.En šivček sem dobila in to je blo to. Pa vedno mi bo ostalo v spominu, kako me je med pritiskanjem babica spodbujala: lulat kakat lulat kakat lulat kakat . Ni šlo tako naravno kot sem si predstavljala, ampak vidla sem kako boli pa tudi kako ni treba da boli. Moj angelček je pa moje največje bogastvo in je pravzaprav vseeno, če sem si malo pomagala.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
za mleko. 
Kaj, če bi naredile kot en seznam s temi podatki( seveda,če katera to obvlada, ker jaz - antitalent za računalnike,ne 
