caroline1
|
No čakamo samo še Najki in upam, da ji danes uspe.
Zato lahko napišem tudi mojo porodno zgodbo. Ko pomislim na dogajanje, mi začnejo tečt solze.
19.10 dopoldne CTG v porodnišnici. Popadki kot vedno. Zaradi velikega števila rojevajočih mamic zdravnica nima časa in pride pogledat CTG izpis, vpraša, če kaj čutim. Mirno ji povem, da nič bolj kot ostale dni. Pošlje me domov in mi reče naj se oglasim jutri. Doma sem pridno kuhala za naju z lubijem in začelo se je močno otrdevanje trebuha. To se je ponavljalo na 7 minut kake 2 uri. Potem se je začelo čisto neredno na 3, 5, 8 minut. Odločila, sem se, da pokličem v P in vprašam kaj narest. Povejo mi, da naj kar pridem. Tuš, britje in čez 20 min sva v P, polna pričakovanja, saj sva si oba želela stisniti najino ljubezen k sebi! V P me sprejme ista zdravnica kot je bila zjutraj. Pregled, 3 cm odprta, na stolu mi predre mehur, kar je rahlo zabolelo in me pošlje na CTG. Jaz sem si sicer želela še klistir, da bi mi bilo lažje, vendar mi ga zardi močnih popadkov na 3 minute niso hoteli več dati. Po 20min, so me poslali v porodno sobo, kjer so se popadki stopnjevali. Ura je bila približno 18.30. V dveh urah sem se odprla na 10 cm. Popadki so bili že na 1 ali 2 minuti in so hudičevo boleli. CTG je skakal daleč v višave. Nakar me je babica dala ležat na bok. Popadki so še vedno  boleli, vendar jih je CTG risal kot 50% šibkejše! Babica me je pregledala in ugotovila, da se otrok še ni spustil. Zato so me pustili ležati samo z lubijem. Bruhala sem ob vsakem popadku. Imeli so gužvo. Zgodila se je menjava izmene. Ker se otrok še vedno ni spustil me je babica poslala pod tuš. Do kopalnice sem predihala 3 popadke, jokala, pa vseeno sem zmogla. Pregled babice...ugotovi, da zaradi operacije LLetz maternični vrat ni popolnoma zmehčan, da ima trd rob. Zato mi dajo nek gel in spasmex. Pustijo me do nadaljnjega. Popadki močni kot na 1-2 min. Z lubijem sva sama, pulz otročka pada. Jaz prestrašena, on jezen. Malo pred 23 prideta babica in zdravnica, ki me je sprejela in ji jaz pravim angel. Pogledata in ugotovita, da je moj  še vedno pred porodnim kanalom. Nekaj je čudno pravi zdravnica, omenja sekcijo in odide. Vrne se z enim G, ki preveri stanje in se odloči, da bomo rodili po naravni poti. Pripravijo umetne popadke in jih spustijo. Babica vpraša a 800 in ji odgovori 1000 max, da bo hitro. On se pa z rokami zarine vame in začne mehčat rob od MV. Jaz sem tulila kot žival. Rekel je naj utihnem, če nimam popadka. In je naprej ril po meni. Umetni popadki so delali čuda in jaz nisem več dihala vmes. Popadek za popadkom, jaz jokala, tulila, drla, bruhala...In odločitev, pritisnite: Prijeli so me na vseh koncih, mene je zvijalo kontra, metalo me je v zrak na postelji...moj  je zapustil porodno, ker ni mogel več gledati. G se je še vedno z rokami v meni drl, naj neham vpit in pritiskam. Jaz sem dala vse od sebe, teklo je iz vseh lukenj ampak čudežnih besed ni bilo, glavice ni tipal. se je vrnil, jim rekel, da naj že naredijo nekaj in spet odšel, ko so me začeli stiskat in zvijat...ni prenesel mojega vpitja in joka, čeprav mi je še urco nazaj govoril, da zmorem. Tako so me mučili kakih 6,7 popadkov. Ne vem, čist točno, mislim, da sem vmes zgubljala zavest. Na glavo so mi tiščali kisik, jaz sem hlastala za zrakom in vpili, da naj ne odmikam maske, ker se otročku godi slabo...pulz ima na 60, 70...Angel reče, da to ne bo šlo, da je nekaj narobe...in G pove, da vidi, da ni nobenega sodelovanja iz moje strani in da očitno ne želim roditi, pa da gremo pač pod nož! Odklopijo umetne popadke- prva odrešitev, odpeljejo me dve nadstropji višje in narkoza- druga odrešitev. Zbujanje...gospa, zadihajte, spodaj vas čaka čudovita punčka...in solze sreče!!! Ko sem jo dobila v roke, je bilo vse za mano in ja rezultat je čudovit. Pot je bila težka ampak vredno je bilo trpeti! Vem, da se bom vedno spominjala teh trenutkov v porodni sobi, ampak pogled na moj zaklad, mi bo vedno povedal, da je bilo vredno vsake solze, vsake bolečine!
Zjutraj pa vizita. Na žalost sem bila na WCju saj je vizito opravljal . Ni me počakal. Ko je prišel na obisk, je prišla zdravnica angel in mi povedala, da moja porodna pot, ni prave oblike, da se otroček ni spuščal, ker je bil zagozden v desno stran. Ima pritisnjen ušesek  . In da ni bilo mogoče roditi po naravni poti. Povrh vsega je bila pa obrnjena z obrazkom naprej. Če bi bilo samo to, bi se dalo, je pa res težko za prvorodko brez EA. In rekla sem zdravnici, da živa ne grem več niti blizu porodne. Povedala mi je, da je moja situacija taka, da bom imela vedno vnaprej planiran CR, ker se ne širim v redu in porodni kanal ni prave oblike. In jokala sem, in še vedno jočem, ko se spomnim očitkov od . In srečna sem, da mi je prišla povedat in razložit situacijo, ker bi si vedno očitala, da sem sama kriva!
Mojo lubico sem vidla le za nekaj kratkih minut. Drug dan je prišla pediatrinja povedat, da je otroček v slabem stanju, da spreminja barvo, kar si razlagam kot, da neha dihat in da jo spremljajo na monitorju. Dobila sem jo k sebi 2x v dveh dneh. In še to 1x mimo zdravnikov, ko sem prosila sestro. In ja otrok je bil slab, saj so jo mučili 4 ure z močnimi popadki. In seveda sem izgubila tudi mleko. Trenutno se dojiva, za kakih 30 ml na obrok. Ostalo jeva dodatek.
Vso ostalo osebje si zasluži vse pohvale...res so prijazni. Fajn so skrbeli za mene in .
Taka je naša zgodba.  vsem, ki ste imele lepe zgodbe!
|
Natisni
in sem brez besed! En veeeelik 
zate in za malo!!!!
za vas, da se poredite...mi se menda preveč redimo! 
delajo jih koroške lekarne, in dišijo po janežu. Meni se zdi, da ji pomagajo. Smo ji dali po dve, tri! 
pa še kar je iz lekarn iz drugega območja na svojem območju ne dobiš... 
... Tudi tvojega dragega razumem, mojemu je slo kar malo na jok, ker ni mogel nic narediti, pa me je zihr 10x manj bolelo kot tebe. Ma zdaj sta obe v redu in ne rabis se bat nove zanositve, saj bo CR na koncu in predvidoma ne bo vec ledvicnih kamnov, tako da uzivaj zasluzen rezultat, saj si se dovolj natrpela zanj... Ne bom niti vprasala ali bolj bolijo ledvicni kamni ali porod 
. 
. 
svinjsko meso- ga jeste? 
res skoda, da niso vse sle tako, kot bi si zelele. sploh caroline1, groza. eni res ne vem, kaj delajo v zdravstvu. vazno, da sta vedve v redu in da ves, zakaj se je pac koncalo s cr-jem. bos naslednjic lahko kaj bolj sproscena (ja, saj vem, slaba tolazba, sam vseeno...). sploh v takih kljucnih trenutkih, je tako odvisno od srece, na koga naletis, pa ne bi smelo bit tako... 
