Tulipan12
|
Dober večer! Kokica upam, da se imaš fajn ta dva dneva, ko imaš malo drugačen ritem kot običajno. Tasa eh, še sem 2v1, samo ni bilo časa, sem likala za dojenčka, pa malo spet prostore preurejala, pa akcija z Lio, pa tak. Pridem zvečer na vrsto, ko ni več neobene tu gor Ko pa grem v Rim, pa dobite kak sms, tak da ne boste nič zamudile Trezika to ti pa verjamem, da maš zdaj norišnico, če si z bregov. Ti ne zavidam. Meni je že tečno, da si avto za v trgovino spucam, pa se mi nikamor ne mudi, ker sem na porodniški, pa še dragi mojega zjutraj malo očisti, ko čisti svojega. Persida ja, to je vedno tak, da ko je gužva v službi, čas res hitro mine. Upam, da se ne utrudiš preveč, pa da ti ostane še energije za bavca in ostale stvari, ampak kot si rekla, ženske smo res stroji in tudi jaz se dostikrat sprašujem, kako mi stvari uspejo, ampak enostavno, druge izbire nimamo. No, imamo jo, ampak delamo bolj instiktivno. Lahko bi imela čistilko, pa raje za ta denar Lii kupim nekaj, lahko bi jo dala večkrat v varstvo, pa sem raje z njo, ker mi je zdaj dano, da lahko izkoristiva kvalitetni čas skupaj, potem pride dojenček, potem spet služba... Jaz sem bila pred Lio recimo zaspanec vseh zaspancev. Mene so budili na vse žive načine, pa ni bilo haska. Med vikendom sem lahko spala do 12h, vedno mi je bilo žal dneva, ampak enostavno jutra so bila moj poslastica za spanje. Ponoči do 2h bedenje, zjutraj pa zzzzzzzzzzzzz.... V službi imam edina drseči čas do 8.15 In zakaj to pišem? Ker sem se najbolj od vsega bala, kak bo, ko dobim otroka. In je tak kot on hoče Evo, noben fant, mama, ata, brat, šef, nihče me ni mogel prebudit iz mojih sanj zjutraj, Lia je zajokala enkrat, pa mama hop! In tak je od 6.4.09 dalje. To je ta moč in energija, ki jo zmoremo, pa se je seveda ne zavedamo, edino, ko se malo spomniš, kaj vse si naredila v enem dnevu... f***, kaj sem te delala, ko nisem imela Lie????????????? Ko si opisala kak te je Tomaž objel, sem dobila solzne oči. Poznam ta občutek. Mene je na začetku službe full preganjalo to, da včasih Lii nisem dala lupčka, ker če je tašča prišla po njo, je bil jok in sem morala na skrivaj v službo in mi je bilo to tak hudo, da sem jokala ko dež. Ko pa sem prišla domov, pa isto, tako cartanje, da se človek stopi. In še vedno je tak. Kadar pride od nekod in sem jaz doma (pa je lahko samo na dvorišču z atijem),mi vedno prileti v objem in se pocarta. božanski občutek.
|