IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

Nevarnost je res lahko subjektivna, ampak je vsekakor tudi objektivna zadeva - ce proti tebi drvi avto je to povsem objektivno zasnovan strah. Ce nekdo tece proti tebi z nozem v dvignjeni roki, te je zelo objektivno strah... v tem ni nic namisljenega ali narobe razumljenega.

Govoriva o doživljanju nevarnosti in ne nevarnosti sami. Kot na oni temi zadnjič - rob mize objektivno lahko predstavlja nevarnost, vendar ga jaz tako ne doživljam in mize ne bom abdekal. Lahko pa presodim, da mi tisti stric z nožem v roki želi odrezati kruh. Če boš Angležu vrdl v njegov "personal space" bo to razumel kot grožnjo in ne kot prijateljsko gesto recimo.

Ne naučijo pa se vsi otroci enako postopati v podobni situaciji. Če si lačen kruha bo nek otrok naučen potešiti svojo lakoto po kruhu samo na ta način, da ga kupi medtem ko bo kdo drug znal zamesiti testo in ga speči.

Mnenja sem, da se lahko vsakega ljubi brezpogojno. Če oseba lahko doseže ta nivo zavesti se lahko ljubi vsak ne glede na to kakšen je. V tem primeru se bližamo točno tistim idealom, h katerim stremijo religije, humanizem itd., in ki zagovarjajo tezo ljubi drugega kot samega sebe.

.......
Brezpogojna ljubezen, vendar kljub temu pod pogojem. Točno, vsi mi težimo k idealu.

Generaliziranje odpade z ozirom, da je zadnja misel vezana na konkretni primer - tista oseba, ki se sprašuje o obstoju pravega moškega. Takih primerov je v življenju mnogo, mnogo ne samo moških temveč tudi žensk je zadržalo to podobo tradicionalnega vsemogočnega moškega kot idealno. Danes smo enakovredni, ženske so emancipirana, imajo enakovredne možnosti za izobrazbo, zaposlovanje, družbeni angažma, vendar se podzavesti ni popolnoma izbil tradicionalni tip moškega. V praksi je to tisti primer - želim deda kot se šika, neustrašnega, odgovornega, predanega, vendar mi v vsakem trenutku mora polagati račune za to kje je, s kom je, kaj dela itd. Neke vrste konglomerat, kombinacija obojega, kontrolirani in vodeni mačo tip, mačo copata recimo...

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

Če malo bolje razmislim... Mogoče pa me ravno ta diametralno nasprotna oseba na nek način dopolnjuje. Ideal h kateremu naj bi stremeli je lahko tudi v diametralno nasprotni smeri. Sebe recimo smatram kot preprečeni subjekt, nepopoln, za določene stvari nesposoben in v svojem nasprotju vidim dopolnilo za moj popolni jaz. Ljubim drugega dokler me dopolnjuje in ne brezpogojno. Samo dokler je tukaj zame in služi izključno v mojo korist.

Predpostavimo, da je brezpogojna ljubezen možna. Sprejmeš in ljubiš človeka takšnega kot je, naj bi ga, kot ljubiš sebe samega. Še enkrat - brezpogojna ljubezen vendar pod pogojem. Če sem tolerantnen in brezpogojno ljubim še vedno ostane moja netoleranca do netolerantnih. Vidiš keč??? Podobno je v demokraciji. Toleriramo drugega, drugačnega, toleriramo tudi njegov način življenja, vendar smo prisiljeni porušit njegove na črno zgrajene domove - tu se naša toleranca konča.

Podobno v šoli - tolerirajmo Rome!!! Vsi vpijejo to, spoštujmo jih, sprejmimo njihovo drugačnost, dajmo jih integrirati v sistem, vendar na ta način, da jih spremenimo v nam enake, da se pridno šolajo, izobražujejo, zaposlujejo... Če smo res tako tolerantna družba, zakaj ne integrirati jih tako, da razširimo naš sistem na polje njihovega kulturnega življenja, ne da zajamemo njihovo srž v sistem tako da jo izničimo, ampak da njihova srž, specifičnost postane enakovreden del našega sistema. Misliš, da bi šlo? Tolerirajmo tudi netoleranco. Brezpogojno.

IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

Predpostavimo, da je brezpogojna ljubezen možna. Sprejmeš in ljubiš človeka takšnega kot je, naj bi ga, kot ljubiš sebe samega. Še enkrat - brezpogojna ljubezen vendar pod pogojem. Če sem tolerantnen in brezpogojno ljubim še vedno ostane moja netoleranca do netolerantnih. Vidiš keč??? Podobno je v demokraciji. Toleriramo drugega, drugačnega, toleriramo tudi njegov način življenja, vendar smo prisiljeni porušit njegove na črno zgrajene domove - tu se naša toleranca konča.

Zakaj sprejemas pojme tako absolutno brezmejno. Od domneve (predpostavke, da je brezmejna ljubezen mozna) gradis teorijo. kaksni temelji taksna teorija. Posebej, ko ugotovis da za sogovornika imas nekoga, ki ni za toleratnost v vsakem pogledu. Netolerantnost je vcasih pogoj za prezivetje.

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

Predpostavimo, da je brezpogojna ljubezen možna. Sprejmeš in ljubiš človeka takšnega kot je, naj bi ga, kot ljubiš sebe samega. Še enkrat - brezpogojna ljubezen vendar pod pogojem. Če sem tolerantnen in brezpogojno ljubim še vedno ostane moja netoleranca do netolerantnih. Vidiš keč??? Podobno je v demokraciji. Toleriramo drugega, drugačnega, toleriramo tudi njegov način življenja, vendar smo prisiljeni porušit njegove na črno zgrajene domove - tu se naša toleranca konča.

Zakaj sprejemas pojme tako absolutno brezmejno. Od domneve (predpostavke, da je brezmejna ljubezen mozna) gradis teorijo. kaksni temelji taksna teorija. Posebej, ko ugotovis da za sogovornika imas nekoga, ki ni za toleratnost v vsakem pogledu. Netolerantnost je vcasih pogoj za prezivetje.

Trudim se razkrinkat to mojo teorijo in mi nikakor ne uspeva. Teorija, da toleranca ni absolutna kategorija???

IZVIRNO SPOROČILO: Colt

Nikoli več se ne bom spuščal v polemike z Bakom in Frodico  Grem poiskat gorjačo in ven na lov za večerjo...

IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin

Teorijo gradis na predpostavki, da je brezmejna ljubezen mozna.
Fric tolerira posiljevanje lastne hcerke.
(Pravna) drzava ni  tolerantna. LPP ni toleranten, ker ne smem s sladoledom na trolo.
Moj sin ni toleranten, ker ne zeli zgodaj na spanje...
Tolerantnost je .. kaj pravzaprav.... in kaksne veze ima tolerantnost z brezpogojno ljubeznijo?...

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark
Brezpogojna ljubezen, toleranca, oboje ali samo navadna ideološka kozlarija?

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Zato se mi toleranca do vsega ne zdi ideal, ker enostavno pomeni najbolj kruto verzijo naravnega zakona močnejšega. Če toleriraš nasilje, s tem ne omogočaš šibkejšemu pravice do lepega življenja. Izberem pravico šibkejšega.

Obrnima - če ne toleriraš nasilja, ne omogočaš šibkejšemu pravice do lep(š)ega življenja.

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

... Polno nasilja je, ki se mi zdi potrebno. Ampak nasilje nad otroki pač ne spada tja.

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

... nad otroci.

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

A veš, da sem se ravno to spraševala, ko sem tipkala: mislim, da je prav nad otroci ("nad kom ali čem?" enako kot "o kom ali čem?" - 5. sklon se sklanja s c, 6. sklon: "s kom ali čim?" pa se sklanja s k: grem z otroki)

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

Tolerantnost je .. kaj pravzaprav.... in kaksne veze ima tolerantnost z brezpogojno ljubeznijo?...

Ljubiš tudi drugega človeka (partnerja, starša, prijatelja) kot osebo ne glede na njegovo vedenje, ki ga ne toleriraš.

Obrnima - nekogaršnje vedenje v pretežni meri ne toleriraš ali lahko potemtakem brezpogojno ljubiš?

Partner me tepe/vara, njegovo vedenje ni v skladu z mojimi vrednotami, preziram nasilje, vendar z njim/njo vztrajam do konca svojega življenja. Kateri višja prevladujoča kategorija lahko zasenči prezir do nasilja, neodobravanje takšnega početja, skrb nad svojim psihičnim in fizičnim zdravjem??? Brezpogojna ljubezen do drugega? Ali le toleranca iz strahospoštovanja do nečesa ali nekoga, ki je več kot jaz sam, vera, sprejemanje svoje usode, ki je položena v roke nekomu ali nečemu drugemu, trpim ker je to zaradi česar trpim mnogo večja stvar od mene samega, česar jaz sem samo delček - skupnost, mit, ideologija, višja sila, zakon, bog i batina itd. Pridemo do tistega kar si rekla - ljudje iz peskovnika, oz. nedorasli razmeram sedanjosti, nedovzetni za možnosti, ki jim jih družbeni ustroj nudi itd. Nepotrebno generaliziranje?

Ugotovila sva, netolerantnost je v določenih okoliščinah pogoj za preživetje. Razmišljam, za kaj gre tukaj - sprejemanje človeka kot takega, ker ga brezpogojno ljubim, čeprav ne toleriram njegovega destruktivnega vedenja v odnosu do mene???

Po vsej logiki, v kolikor ljubim sebe do te mere, da ne bom dovolil, da me kdo drug prikrajša za življenje, bo verjetno moja instiktivna gesta, dejanje usmerjeno v izogib nevarnosti - ali izničiš nevarnost ali se od nje umakneš, tudi če obstaja želja, da bi se je znebil pa ne morem, je takšna nevarnost v primerjavi s tem, kar bi nas čakalo brez nje zanemarljiva (primer naših babic, ki so bile brez druge možnosti oz. je edina možnost bila še večje tveganje - samo preživetje), pa se prilagodimo, sprejmemo.