nenka7
|
punce, jaz sem že skoraj na robu obupa! naš mali skos joče. in nimam pojma, kaj mu je. zna bit, da je non stop lačen... sploh noče več spati. zaspi za pol urce, pa se spet dere. joj, moji živci, groza!! sem mislila, da bova šla kaj ven danes kljub vsemu, čeprav ni sončka, ampak če se dere kot jesihar pa tudi ne morem nikamor z njim. pa ga prestavljam iz ene joške na drugo in nazaj, pa spet, pa spet, pa parkrat potegne, pa zadrema, ga hočem odložiti, se zbudi in vpije... znorela bom!! sploh ne vem, kaj naj. klinac je pa še to, da nimam pojma, ali se sploh naje pri meni ali ne, ali imam dovolj mlekca, ali je dovolj močan... in potem ga nosim in pestujem in vse možno živo, da nebi tulil... ja, potem pa kot pravi ninibo... kliče moja mama in seveda vsa pametna, da ga ne smem nosit, da ga ne smem cincat, da ga morm pustit, da se joka in kriči... da popi ja kolk si pametna, pridi, pa ga poslušaj pet ur skupaj, hudiča!!! znorela bom! res sem mislila, da se vam pridružim v mestu, fuul sem sicer za sceno, ampak če bo takle, jaz ne vem, kako naj sploh pridem do mesta, brez da bi kričal na vse živo in mrtvo, skos pa ga ne morem imeti na joškah, če se gremo vozičkat... joj, sploh ne vem, kaj naj naredim!! samo še jokam. in je ponoči isto in je podnevi isto, lahko sem samo vesela, če spi kako uro skupaj... sem se odločila namreč, da ga bom dojila še do pregleda pri P naslednji teden v sredo, da mi pove, če je mojega mleka dovolj, če dovolj pridobiva na teži, ker potem je to samo da ima težave s črevesjem še lahko, da toliko kriči. nebi pa rada mu sedaj dala AM, ko sva se toliko časa mučila, da ga imam samo pri sebi in če dovolj pridobiva, je to ok, ne bom pa vedla, če je ok, če mu dam sedaj še AM... upam da zdržim še en teden, čeprav priznam, da sem na robu živčnega... se opravičujem, morala sem malo pojamrati. evo, spal je pol urce in ponovno jooook!!!
_____________________________
29. 9. 2010 nama je spremenil življenje najin bučko Blaž 23. 11.2011 se je naši družini pridružil Tevž
|