|
NiNiBo -> RE: Septembrke 2010 (7.10.2010 14:16:25)
|
Porodna zgodba NiNiBo in Neo Svit
Prejsno sredo me je nekje popoldan zacelo narahlo zvijati po trebuscku, kot bi se pripravljala M. To zvijanje je postalo redno proti veceru in mocnejse proti jutru. Nekje ob 5.00 sem imela popadke na 5 min in se je moj odlocil, da je sedaj pa dovolj in, da greva v P. Prideva tja, me babica pregleda in rece odprta ste 3 cm. No to pa ni dovolj sem si mislila, napaka: babica me je poslala na klistir in v porodno sobo. Pride super prijazna babica in zdravnik, me pregledata in receta, da tole pa se ni tako zelo odprto in sta mi dala na razpolago, da se za 2 urici malo sprehodim ali pa da predrejo ovoje. Odlociva se za sprehod po P in po dveh urah je sledil pponovni regled. Surprise, surprise se vedno odprta 3 cm. Odlocimo se da predremo ovoje in cakamo eno uri, da vidimo ali se bodo popadki ojacali. Popadki res postanejo mocnejsi ampak surprise surprise, po eni uri sem odprta med 3 in 4 cm. Dajo mi umetne popadke. No takrat se pa zame zacne, nekaj najbolj napornega kar sem kdaj izkusila. Bolecina je bila res nemogoca, ampak dajo mi masko katera postane moja najboljsa prijateljica. Ko vdihnem se preselim na plazo Madagaskarja, kjer sva z mojim pred leti prezivela nepozabno potovanje. Na ta nacin vsaj malo odmislim bolecino ceprav postaja to vse tezje. Nato pa pride druga babica (..kam bezi cas, prihaja ze popoldanska izmena), katera se na prvi pogled zdi veliko manj prijazna kot prva. Me pogleda in pravi, Nina ce bo slo to takole naprej ne boste danes rodili, tako da odvzela bom analgetike in masko in povecala umetne popadke. Popadke boste pa predihavali, saj veste kuzka a ne..takrat se zame zacne pekel: babica mi je bila cisto nesimpaticna, drugic vzela mi je analgetike in se masko (moj najboljso prijatljico)..babice kar naenkrat ni vec, ostanem sama s bolecino in z mojim..Boli me tako zelo, da imam obcutek da mi bo srece nehalo utripati, vsak popadek je neskoncen boj z bolecino, z dihanjem, vcasih me popade panika, da ne zmorem vec, mislim da moje kricanje slisi vsaj pol Ljubljanske porodnisnice, gledam mojega joka, pa zakaj hudica on joka, ga vprasam kaj ti je, saj sploh govoriti ne more, vse kar rece Nina jaz tem imam tako rad, zdrzi uspelo nama bo..spet pride babice, in pravi Nina poglejva kako je z vami, surprise, surprise odprta 8 cm, pridna ste bila pravi babica, hura na moje veselje vrne analgetike in mojo najboljso prijateljico...sedaj zaupam babici saj spoznam, da je dobro vedela kaj mora narediti da pospesi porod, sedaj je vse lazje, ker vem da nam bo uspelo, kljub bolecini dobim nazaj energijo..noge mi dajo navzgor, moj stopi za mano in ze potiskamo, babica pravi vidim glavico..laske ima kot vi Nina, nato potisnem in pravi, glavica je ze zunaj, se enkrat in sedaj ga vidim, Neo, tako je lep cisto roznat, polozijo mi ga na trebuscek, in z mojim naju preplavi samo se jok in misel, uspelo nama je!! ..Neo mi tako disi, obcutek ko lezi na prsih je nepopisen, sedaj smo druzina jaz, Niels in Neo, sedaj smo popolni..(no mislim, da je prostor se za kaksnega bratca ali sestrico). Ker se posteljica ni odluscila me potem uspavajo, vendar se kmalu zbudim in ostanejo nam se 3 urice za crklanje, ki jih neskoncno uzivava. Babica se vrne in mi lepo razlozi, da ceprav ve da je bilo zelo naporno zame ko mi je vzela analgetike in prijateljico, je bila to edina pot da sem se odprla in rodila. Veliko mi pomeni, da se pogovoriva in da se lahko vsaj malo opravicim, ker sem bila takoooooooo glasna. Odpeljejo me na oddelek, kjer so zelo lepo skrbeli za naju (brez izjem so vsi zelo prijazni) in tudi ostali sostanovalki v sobi sta bili super.
Porod je bila zame neverjetna izkusnja, bolecina nepopisna, ampak ko dobis svoje dete v roke, ostane samo se sreca in vse ostalo je v hipu pozabljeno - mati narava je res neverjetna.
|
|
|
|