ljubljana
|
Izbrizgavanje in shranjevanje materinega mleka > Piše: dr. Špelca Morojna, svetovalka za dojenje pri Mednarodni zvezi za dojenje (La Leche League International) in mednarodna diplomirana laktacijska svetovalka - IBCLC Izbrizgavanje in shranjevanje materinega mleka (Higienski napotki in napotki o shranjevanju mleka veljajo za zdrave in donošene otroke) Medtem ko se mnoge doječe matere s potrebo po izbrizgavanju svojega mleka ne srečajo nikoli, nekatere z rednim brizganjem ohranjajo proizvodnjo mleka (laktacijo) in hranijo svojega otroka izključno z izbrizganim mlekom. Med tema dvema skrajnima situacijama pa je veliko mamic, ki si mleko izbrizgajo občasno, zato pa imajo celo vrsto razlogov. Preden začnemo opisovati metode izbrizgavanja in načina shranjevanja mleka, si oglejmo najpogostejše razloge oz. situacije, ko je izbrizgavanje mleka potrebno. Prvi dnevi po porodu Idealno se dojenje začne v prvi uri po porodu, ko je dojenček najbolj pripravljen na sesanje. Mala lačna usta so najboljša črpalka in hkrati vplivajo tudi na izločanje hormonov, ki uravnavajo tvorbo mleka. Seveda pa se materi in dojenčku lahko dogodi, da njun skupni začetek ni tako idealen. Otrok morda sploh ni sposoben sesanja in takrat je zelo dobro, če si mamica z rednim črpanjem sama vzpodbuja naravno delovanje svojih dojk. Z izbrizgavanjem kolostruma je dobro začeti približno v 24 urah po porodu, to pa je odvisno tudi od stanja matere in novorojenčka. Prvo materino mleko imenujemo kolostrum in njegova tvorba se začne v kapljicah. Velikokrat je rumenkaste barve in je zaradi svoje sestave nepreceljive vrednosti za novorojenčka, zato je vredno shraniti vsako kapljico. Če bo šlo po sreči, bo otrok v kratkem začel pri prsih sesati sam in takrat bo postalo izbrizgavanje nepotrebno, mleko pa obilnejše. Na tem mestu naj še enkrat poudarimo tolikokrat povedano pravilo, da je zaradi tehnike sesanja pri prsih zelo tvegano dojenčku ponuditi izbrizgano mleko po steklenički, saj se dojenček sesanja šele uči in kaj lahko se ga priuči na napačen način. Veliko mamic je v skrbeh, ker si mleko lahko izbrizgajo le v zelo majhnih količinah. Temu botruje dejstvo, da je kolostruma v prsih dejansko zelo malo (vendar dovolj za potrebe prvih dni), in pa dejstvo, da se mamica izbrizgavanja šele uči. Velikokrat pomaga pogled ali misel na novorojenčka, v odsotnosti pa tudi fotografija ali kos oblačila. Redno in občasno izbrizgavanje zrelega mleka Tudi če dojenje na začetku ni bilo mogoče, običajno po nekaj dneh lepo steče. Kljub temu pa je kar nekaj mamic, ki imajo občasno potrebo po izbrizganju mleka. Kdaj je izbrizgavanje smiselno? Mamice imamo različne obveznosti in čeprav je najlepše, da se lahko v celoti posvetimo svojemu dojenčku, včasih naletimo na situacijo, ko moramo otroka zapustiti za dlje časa kot je njegov trebušček poln in zadovoljen. Za take primere si lahko mamica v enem ali več obrokih izbrizga nekaj mleka, ki ga primerno shrani, otroka pa lahko nato nahrani nekdo drug. Še enkrat naj poudarimo, da se je bolje izogibati uporabi stekleničke, sploh če je otrok mlajši od 6 tednov. Včasih so dojke polne in prepolne mleka, otrok pa nikakor ne želi piti tako pogosto, da bi jih izpraznil. V kolikor postane občutek v dojkah boleč in otrokovega obroka ni na vidiku v kratkem času, si mamica za svoje olajšanje lahko izbrizga nekaj mleka. Pomagalo bo, če si pred tem na dojko položi topel obkladek. Izbrizgati si je potrebno le toliko mleka, da popusti boleč občutek v dojki, nikakor pa naj mamica ne poskuša izprazniti dojke. To bi njeno prekomerno proizvodnjo le še poslabšalo, tako pa se bo sčasoma sama uredila in prilagodila otrokovim potrebam. Nekatere mamice iz različnih razlogov otrok ne dojijo, ampak si redno in za vse obroke izbrizgavajo mleko. Takšne morajo načinu izbrizgavanja in shranjevanja mleka posvetiti več pozornosti, saj je to del njihovega vsakdana. Miti in resnice o izbrizgavanju mleka Veliko mamic prejme nasvete o nujnosti rednega izbrizgavanja mleka po vsakem podoju, o preverjanju količine mleka z izbrizgavanjem, o izbrizgavanju in škodljivosti mleka v primeru vnetja dojk in povečani proizvodnji mleka kot posledici izbrizgavanja. Od navedenih resnic drži le slednja. Če ima namreč mamica premalo mleka, bo z redno dodatno stimulacijo dojk proizvodnjo povečala in najverjetneje sčasoma zadostila otrokove potrebe. V tem primeru je izbrizgavanje priporočljivo po vsakem obroku (če otrok dovolj ne izprazni dojk) ali med obroki - najbolje se bo znala odločiti mamica sama. Če se zdijo dojke ves čas prazne, dodatna stimulacija z izbrizgavanjem kljub temu pomaga, zato ni potrebno prehitro obupati. Dojenček pa naj v tem času vse svoje sesalne potrebe poteši pri prsih, naj torej ne sesa dudke ali stekleničke. Kadar je mleka preveč, velja obratno. Mleko se tvori po naravnem zakonu ponudbe in povpraševanja, zato z rednim izbrizgavanjem po vsakem obroku prsim sporočamo, da dojenček poje več kot v resnici. Zato dojke odgovorijo s povečano proizvodnjo in začarani krog je sklenjen. Poleg tega je potreba po izbrizgavanju po vsakem obroku izredno nepraktična, saj je mamica vezana na dojenje zgolj doma ali na krajih, kjer lahko potem opravi tudi črpanje. Pri povečani proizvodnji mleka naj velja torej, da si mamica v primeru zelo neprijetnega občutka napetosti izbrizga le toliko mleka, da napetost popusti. Doji naj pri vsakem podoju le na eni dojki, nikakor pa naj ne zmanjša količine popite tekočine, saj bi tako zelo škodovala presnovi svojega telesa. Sčasoma se stanje uravnovesi. Še vedno je včasih slišati nasvete, da si je v primeru zastoja mleka v mlečnem vodu ali vnetja dojk (mastitis) potrebno mleko izčrpati in zavreči. To nikakor ne drži, saj je prav dojenček tisti, ki bo mamico najprej Â>>rešilÂ<< zastoja ali vnetja, ki ga je povzročil zamašek v mlečnem vodu. Mleko lahko takrat otrok povsem varno pije, saj je z njim hkrati zaščiten pred bakterijami, ki so povzročile vnetje. Tudi količino mleka v prsih je povsem nesmiselno preverjati z izčrpavanjem, saj le zelo izkušena mamica lahko izčrpa toliko mleka kot ga zmore dojenček, začetnica pa je nad količino razočarana in (pre)hitro sklepa o premajhni zalogi v svojih prsih. Kaj je pomembno pri izčrpavanju mleka Najpomembnejše pri izbrizgavanju mleka ne glede na metodo je dvoje: izkušnje in sprožitev izcejalnega refleksa. Mleko se v dojkah nahaja v majhnih rezervoarčkih na koncu mlečnih vodov globoko v prsih. Hormoni skrbijo za to, da mleko ne teče kar ves čas (razen po kapljicah), ampak se iztok mleka sproži, ko prsi dobijo sporočilo, da je sprožitev zaželena. Običajno izcejalni refleks sproži dojenček z začetnimi hitrimi gibi ustnic in veliko mamic po tem v prsih začuti znano ščemenje. Prsi se napnejo, mleko priteče in dojenček spremeni gibanje oralnega aparata âEUR" molze mleko in pije v dolgih požirkih. Mamice, ki ne začutijo ščemenja, sprožitev refleksa opazijo po obnašanju dojenčka. Če želi mamica izbrizgati mleko, ki je shranjeno v rezervoarjih dojk, mora najprej sprožiti izcejalni refleks. To lahko stori s primerno stimulacijo bradavice s prsti ali s hitrimi gibi črpalke, mnogokrat pomaga tudi topel tuš in popolna sprostitev ter miselna koncentracija na otroka. Šele ko začuti ali opazi povečan tok mleka, se učinkovito brizganje lahko začne. Morda bo za začetna izbrizgavanja potrebovala nekaj več časa, vendar bo sčasoma spoznala način delovanja svojega telesa in izbrizgavanje bo postalo mnogo enostavnejše in učinkovitejše. Načini izbrizgavanja mleka Med mamicami se je v novejšem času uveljavil modernejši način izbrizgavanja mleka s pomočjo prsne črpalke, medtem ko so matere stoletja uporabljale ročni način, ki je lahko ob pravilni izvedbi zelo učinkovit. Ročni način je primeren za občasno izbrizgavanje mleka, čeprav se ga nekatere mamice poslužujejo tudi pri rednem izbrizgavanju. Je prijeten, učinkovit, čist in zanj ne potrebujemo nikakršnih pripomočkov. Dojk pred izbrizgavanjem ni potrebno umivati, medtem ko je higiena rok zelo pomembna. Izbrizgavamo vedno v čisto posodico, ki je za domačo uporabo ni potrebo prekuhavati ampak le umivati z vročo vodo in sredstvom za umivanje posode. Preden začne izbrizgavati, je pomembno, da si mamica sproži izcejalni refleks. Ko mleko prične teči, si s pomočjo opisane tehnike lahko lepo izprazni dojko. Tehnika, ki jo opisujemo, se je po imenu predlagateljice uveljavila pod imenom Marmetova metoda. MERMETOVA METODA ROČNEGA IZBRIZGAVANJA MLEKA A. Najprej prsi rahlo masiramo s krožnimi gibi, nato jih pogladimo s prsti proti bradavici in malce potresemo. B. Nato nastavimo palec nad bradavico, kazalec in sredinec pa pod bradavico tako, da tvorimo črko C. Vsi prsti so od bradavice oddaljeni 2.5 do 3.8 cm. C. S prsti pritisnemo dojko proti telesu, nato pa prste zavrtimo proti bradavici tako, da pritisnemo na jezerca pod areolo (temnim kolobarjem), v katerih se nahaja mleko. Postopek ponavljamo 5âEUR"7 minut na vsaki dojki.D. Ponovimo postopek A, brizgamo vsako dojko 3-5 minut.E. Po potrebi še enkrat ponovimo postopek A in brizgamo vsako dojko 2-3 minute. Dandanes je na trgu veliko prsnih črpalk različnih proizvajalcev. Najbolj učinkovite so dvojne električne prsne črpalke za nastavljivo frekvenco črpanja, s katerimi lahko najbolje oponašamo dojenčkov naravni ritem in prihranimo veliko časa. V Sloveniji jih je zaenkrat moč najti le v bolnišnicah. Med mamicami so bolj uveljavljene ročne prsne črpalke in vsaka mora poiskati takšno, ki ji najbolj ustreza glede nežnosti, velikosti in učinkovitosti. Za mamice, ki si redno črpajo mleko, je smiselna nabava dveh enakih enoročnih črpalk, saj tako bistveno skrajšajo čas brizganja mleka in popolneje izkoristijo sprožen izcejalni refleks, ki se vedno sproža na obeh dojkah hkrati. Ker ima materino mleko izredne antibakterijske lastnosti, za domačo uporabo črpalk ni potrebno prekuhavati (morda občasno), ampak le natačno umiti z vročo vodo in milnico. Nato naj se črpalka osuši na zraku, pokrita s čisto krpo. Shranjevanje materinega mleka Materino mleko je izredno odporno na tvorbo kvarnih bakterij, saj lahko kolostrum (mleko v prvih 6 dneh po porodu) hranimo pri temperaturi 27-32°C celo do 12 ur. Hranjenje zrelega mleka je podano v tabeli. TemparaturaZrelo mleko Pri temparaturi 19°C 24 ur Pri temparaturi 19° - 22° C 10 ur Pri temparaturi 25°C 4 6 ur V hladilniku 0° - 4°C 8 dni V zmrzovalnem predalu hladilnika 2 tedna V zmrzovalniku za globoko zmrzovanje, ki je del hladilnika (temparatura varira, ker se vrata pogosto odpirajo) 3 - 4 mesece v samostojnem zmrzovalniku za globoko zmrzovanje najmanj 6 mesecev Pri hranjenju mleka v hladilniku se na vrhu nabere plast smetane, kar je povsem normalno. Preden mleko ponudite otroku, ga le pretresite. Matere, ki si izbrizgavajo mleko, imajo priložnost spoznati še eno čudovito lastnost materinega mleka - nalogo, da otrokov prebavni sistem navadi na hrano, ki jo bo kasneje užival v družini âEUR" spreminja se namreč vonj, okus in celo barva mleka glede na hrano, ki jo je zaužila mamica. Hranjenje materinega mleka je smiselno tudi, če otroka izključno dojite in si mleko le občasno izbrizgate. Ponudite ga lahko starejšemu otroku ali prihranite za pripravo mlečnih obrokov za otroka v drugi polovici prvega leta. Ob tem je potrebno vedeti, da s prekomernim segrevanjem uničimo veliko koristnih sestavin, zato raje ponudimo le mleko, segreto na telesno temperaturo. Za hranjenje ali zmrzovanje mleka so najbolj primerne steklene posodice (ki jih ne smemo napolniti do vrha), nato plastične (bolj primerna je prozorna plastika kot zamegljena), šele na zadnjem mestu so plastične vrečke. Razlog za to je v možnem razpoku vrečke, vendar so ob previdni uporabi vrečke lahko zelo praktične in tudi higienične. Zamrzovanje in odtaljevanje mleka Mleko zamrzujemo v količinah, primernih približno za en otrokov obrok. Pri tem lahko mleko tudi dolivamo oz. zmrznemo v obrokih. Pri tem bodo nastale plasti, ki jih premešamo ob odtaljevanju. Zamrznjeno materino mleko najlažje odtalimo pod tekočo toplo vodo. Segrejemo ga do telesne temperature. Nikakor ni priporočljivo, da mleko segrevamo v mikrovalovni pečici, ker se lahko neenakomerno segreje in povzroči celo opekline, poleg tega pa se uničijo številne koristne snovi. Kot smo videli, je izbrizgavanje in shranjevanje mleka lahko v določenih primerih zelo koristno. Seveda naj velja, da je najbolje otroka dojiti pri prsih, saj namen dojenja ni le prehranjevanje. Če pa se zgodi, da mora mamica zamenjati dojenje pri prsih s hranjenjem z materinim mlekom - torej z izbrizgavanjem, potem lahko čustveno plat dojenja nadomesti z veliko telesne bližine, hranjenjem otroka v svojem naročju in omogočanjem veliko stika kože na kožo. Povezanost, ki jo čutita mamica in dojen otrok, tako gotovo ne bo izostala.
|