Bela01
|
Lepo pozdravljene drage nosečke (so več ne morem rečt  ).
Torej, če se spomnite, bi naj odšla v četrtek 28.10. v P in potem v petek imela CR. Tak bi naj bilo :). V nedeljo sem bila še v polnem zagonu, ker je bilo potrebno še ogromno postorit (ja seveda, ker se bo potem svet podrl :) ). Zjutraj mi je še moj pomagal zapret kozarce z marmelado, ki sem jo v soboto zvečer na 3/4 naredila. potem smo šli do sorodnikov na kozjansko in še svečke prižgat obenem. Zvečer sem še do pol noči delala na rač. Zjutraj na deževen ponedeljek, ko sva se še mislila malo z svojim dragim stisnit in malo poležat do kakih 10, ker nisva imela nobenih obveznosti, pa naenkrat nekaj priteče ... Sem mislila najprej, da me tak hudo lulat tišči (no to sem mislila prve dve sekundi :P ). Se vstanem s postelje (to je bilo okoli 7 zjutraj) in poplava. Grem na wc, še večja poplava in kar potoček za menoj iz spalnice do kopalnice. Te pa te gremo :). Živčna sploh nisem ratala, saj me je čist presenetlo, kjub vsem mojim matematičnim izračunom. Vzamema torbo, ki je že bila na srečo spakirana teden prej, ko sem šla na poskus obrata v lj, in greva v P.
Ob sprejemu so mi naredili ctg in uz, vendar žal moja punčka še vedno na ritki. Sama sem se že nekako sprijaznila s CR in se psihično pripravila. Malo sem mogla počakat, saj je bil pred menoj še en cr in v tem času sem že tudi jaz začela čutiti popadke in to kar konkretne. Bila sem že odprta 2 cm in voda mi je tudi že vsa odšla. Ob pol 11 sem prišla na vrsto jaz. Sprejelo me je prekrasno osebje in lahko rečem res samo kapo dol za vse. Odločila sem se za lokalno anestezijo, da sem lahko videla mojo pupo. Malo me je bilo strah posega, vendar je bilo vse zelo brzinsko. Čutila sem rukanje in premetavanje po mojem trebuhu, celo s prsti na levi nogi sem lahko migala. In naenkrat mi reče anestezistka še malo pa bo. Kaj pa? A že. Jaz pa sem mislila, da mi še kar nekaj naglihavajo trebuh. In mi pokažejo mojo pupo. Moj dragi je že vmes posredoval osebju fotoaparat, da so lahko najino pupo slikali še v originalni "oblekici" in nato že očiščeno. Potem so mi jo še prislonili k licu, da sem ji lahko dala lupčka in me še poleg slikali. Nato so me odpeljali v intenzivno, kjer sem bila do srede (morala bi iti šele v četrtek, vendar je bila prevelika gužva). Osebje je bilo zelo prijazno in ustrežljivo. Na oddelku sem imela še do petka vse privilegije glede previjanja. V petek so mi pa pokazali nego. V nedeljo bi že naj odšle domov, vendar se je moja punčka odločila, da si bo privoščla še malo solarija. In danes smo prišle z mojo VITO DOMOV. TEŽKO 2940G IN VELIKO 50CM. Zahvaljujem se osebju celotne P Maribor. Vsa pohvala vsem. Prijazni, ustrežljivi, ... v glavnem zadovoljna in vesela.
Torej naša Vita si je izbrala oktober in ker ni hotela mamice preveč živčne delat in je imet v strahu še cel teden je prišla na svet 25.10..
|
Natisni
. 
ima približno 3200 g, obseg glavice 33,5, kar je vse v mejah normale. potem so me pa poslali domov, sem bila prav vesela 
, ker tista črpalka naredi tak vakum, da je joj. Ne vem koliko časa bom še vztrajala, ker mu moram itak potem še AM dodati in je to tko zamudno vse skupaj, da sem utrujena ko 
. Se mi zdi kot da se vrtim v krogu, kar se dejansko res. Izkušene mamice, kakšen nasvet prosim. 
končno prišu s službe, da sva lahko kosilala... 
za službo, saj boš našla kaj drugega, trenutno se ne rabiš ukvarjat s tem 
nekaj bolj vrednega in najlepšega kot pa služba, ki pride in gre...vrjamem da se bo tud to poštimalo, ko bo čas za to (tud sama sem že nekaj časa brezposelna) 
