 |
RE: Mama, kje si?
11.8.2010 9:44:57
|
|
|
|
Kerensa*
|
IZVIRNO SPOROČILO: m_o_i
huh
ma kake spanske nadaljevanke, vas prasam
Najboljše zgodbe piše življenje samo...
Ker se ravno nič konkretnega ne dogaja tukajle  , lahko okvirno omenim še eno podobno. Hecno je (morda) to, da se je dogajala osebi, zaposleni v istem podjetju, kakor jaz in Mauro/Marko. 
Pred malo manj, kot 30-imi leti, se je nekje v Srbiji rodil fantek. Po spletu okoliščin so njega in njegovo sestrico oddali v "Dom za napuštenu djecu". Od tam je šla sestrica v rejništvo, fantka pa je posvojil zakonski par iz Slovenije. Preimenovala sta ga in mu ponudila lepše življenje: hišo, izobrazbo, nobenih materialnih skrbi. Fantek je vedel, da je posvojen, prav tako pa je, po videzu, izstopal od ostalih - moj komentar je na to, da je imel (oz. ima še ) tipično moško balkansko lepoto.
Fantek je zrasel v moškega in začelo ga je zanimati, od kod in čigav v bistvu je. Lotil se je iskanja (vmes je naletel še na Kerenso ). In skupaj sta, ko sta iskala vsak na svojem koncu, na Internetu naletela na oglas na enem od "message-boardov":
"Tražim brata, usvojenog u Sloveniju".
Oglas je napisala njegova davno izgubljena sestrica. Nekaj klikov, nekaj telefonov in... in takrat so se še meni ulile solze (pa sem daleč stran od cmere). Sestrica, sedaj poročena gospa in mama, je svojega brata iskala celo življenje. Nikdar ni obupala. In to se ji je obrestovalo.
"Fantek" je takoj naslednji dan odšel do svojega šefa v pisarno. Našel ga je 100%-no zakopanega v goro papirjev.
"Šefe, rabim en teden dopusta."
Šef ni niti dvignil glave, ampak je samo vprašal:"Zakaj?"
"Po 25-ih letih sem našel svojo družino v Srbiji."
Vse mu je padlo iz rok. Šefu, namreč. Dvignil je glavo, oči so bile bolj IZ jamic, kakor pa v njih . Edino, kar je uspel reči, je:
"A rabiš službeni avto?"
In tako je "fantek" naslednji dan odšel v Srbijo, spoznal celotno svojo družino, vključno s tipično balkansko jokajočo babico, ki je prvič v življenju videla svojega vnuka. Fotografije, ki jih je prinesel nazaj v Slovenijo, so za pošizit dobre.
In to je zgodba s happy endom.
In jaz verjamem v še eno...
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
