manna -> RE: JUNIJSKI SONČKI 2009 1. del (7.10.2010 21:09:19)
|
'čer komi gledam, se mi od ponedeljka kar nabere "nespanje" do konc tedna...pa sm vseno rekla da vas morm pridet mal prebrat. Hvala vsem za spodbudne besede, pomiri me, ko preberem da je tako sitnarjenje in mama sindrom (pa tudi kuhanje z otrokom v naročju) vseeno kar pogost in normalen pojav. Namreč, dve kolegice ki imajo tudi otroka, mi skoz neki natepavata, da kao "njihov pa ni bil nikoli tak" pa da se jim nočno spanje po vstopu v vrtec ni prav nič poslabšalo, skratka, da je blo kot da ni nič. Japajade. Zdej al me farbata al pa sta obe že pozabli kako je bilo... NO, v glavnem, moram pa seveda tud povedat, da se je pa Manca v enem mesecu tudi ogromno naučila...recimo to, da sama je, z žlico in tudi z vilico. Lepo nabada koščke ali zajema z žlico in papa. In to ponavadi prav rada. In največkrat jo po obroku sploh ni treba preoblečt, ker ni umazana ! ! Pa pitje iz lončka ji gre tudi v redu, potem si sicer tudi zalije malo krompir s čajem ampak to pač toleriramo, mogoče se uči kuhat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Drugač imamo na obisku mojo sestro tko da je še dodatno pestro in je zato manj časa.. mini, kam v italijo pa greste? vi skoz nekam hodte[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Glede ginekologinje pa, jaz jo sicer nisem še nikol zamenjala, ampak imam občutek da je večina ginekologinj v redu če nimaš težav, če pa jih imaš, pa vse nekako "odpovejo" oziroma te napotijo kam drugam..nevem pri nas je tako, da če je karkoli, te pošljejo itak v bolnišnico...tko da sploh ni neki pomembno kam si vpisana. fragola, ČESTITKE za nosečnost!! Mirno nosečnost in zdravega otročka ti želim! janciF, kako pa to misliš kako kaznujemo. Mi ne kaznujemo. Jaz ji rečem glasno in resno: "Ne, to se ne sme." in če ponovi še enkrat, ponovim. Če ponovi tretjič, jo odstranim. Ampak sej v bistvu ne počne nič takega, kar bi bilo za kaznovat. Edino kar dela je, da v stolčku za hranjenje vstane in hoče zlezt na mizo. In takrat ji rečem, da kadar jemo, sedimo pri mizi. Če vztraja, jo vprašam če ne bo več jedla, če še kar pleza, jo dam pa na tla in smo končali s hranjenjem... nekako tako velja tudi za druge stvari. Ampak nikoli pa ne "kuham" jeze ali resnosti predolgo, vedno sem potem takoj spet prijazna do nje, ker se mi zdi da tako bolj dojame, da je bilo samo tisto dejanje narobe. Ker taki mali se mi zdi da se čez 5 minut ne spomnijo več kaj je sploh bilo, tako da nima smisla dajati neko kazen oz. špilati neko jezo na njih.
|
|
|
|