|
tecka -> RE: JUNIJSKI SONČKI 2009 1. del (18.7.2010 13:50:24)
|
Živjo, punce. Paše osvežitev, kajne?
Jaz pa mislim, da sem zdrsnila v eno depresijo. Čisto resno. V petek sem zaključila bolniško. Do popoldneva je bilo ok, popoldne smo dali Srečka malo ven na zrak in v eni uri mu je vročina narasla nad 39. In tako celo noč. Naš je imel nočno izmeno, tako da sva bila s Srečkom sama. Do polnoči sva bila v dnevni, ker se je v mansardi (spalnici) takoj začel jokat. Menda mu je bilo vroče. Ampak da bi se odlepil od mene in mu bi bilo lažje, pa tudi ne. No, včeraj je vročina padla na 37, danes je brez. Ampak siten je pa tako, da ga moramo imeti cel dan po rokah, pa še tako nekaj javka. Najhuje pa je, da noče piti (jesti pa itak ne, ampak ok, to smo navajeni).
Se mi zdi, da smo falili na celi črti. Samo v naročju, kar naprej mu nekaj ponujamo - ne samo hrane in pijače, tudi igrače, on pa jok na jok. Dnevno sobo že sovraži, včeraj je bil 10 min tiho, ko sva bila - v kurilnici[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Pač en nov prostor zanj in dosti tipk za tipkat. Kar na jok mi gre, ko pomislim, da ga z vsako boleznijo bolj razvajamo, več dovolimo, on pa je čedalje bolj nezadovoljen. Ali pa zdolgočasen, kaj vem. Zdaj pa kolebam med tem, da ga jutri spet damo v vrtec, da bo malo drugače in obdržimo doma, kjer ga bomo spet nosili po rokah. V vsakem primeru pa bom imela slabo vest, ker nisem naredila onega drugega...
Knjige o vzgoji - bi mi menda v mojem stanju koristile. Pa sem se lotila brat samo eno od Juulsa, pa mi je bila tako razvlečena, da nisem prišla do konca. Mogoče bi jo zdaj, ko je naš palček večji, mislila drugače. Bolj ali manj redno berem samo Penelope Lynch - otrok od rojstva do šole. Ravno prejšnji teden sem se zavedla, da moram preskočiti malo naprej, na otrok od 1 - 2,5 let.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
Metanje hrane - meče jo tudi naš Srečko, itak. Ponavadi, ko ima vsega dovolj. No, ta Penelope pravi, da okrog enega leta otročki pač vadijo spuščanje (ki je mnogo težje od prijemanja) in da pač mečejo vse živo. In da se starši ne smemo jezit, ko razbijejo pepelnik, ker malček pač ne loči med pepelnikom in igračko. In pri igrački ga vendar spodbujamo, da jo vrže. Pa misli, da nam bo všeč tudi, ko bo vrgel pepelnik (oz. hrano v našem primeru). No, njen nasvet je, da vse "nevarno" umaknemo izven dosega.
No, za hranjenje pa piše, da moramo biti v tem obdobju pripravljeni, da bo še vedno vse umazano okrog otročkov. Okrog 3. leta pa naj bi šlo na bolje.
|
|
|
|