Kiwa
|
Živjo! Bi kaj več pisala, pa težko sedim, šivi še kar bolijo, gre pa na bolje. Berem vas še kar redno, v stoje Mi ful uživamo, jaz se kar ne morem nagledati moje štručke. To je res nekaj najlepšega Ste spraševale, kako je v lj.porodnišnici. Stvari jim res primanjkuje, predvsem vložke je potrebno imet sabo, veliko pijače (jaz sem bila grozno žejna), donat, če boste imele potrebo po njem, mogoče kakšno brisačo (čeprav bi jo verjetno dobila, če bi prosila zanjo). Enkrat tudi ni bilo hlačk za dojenčke, hladilnega mazila. Ampak pač, jaz nisem na to gledala kot na nekaj groznega. Bila sem na D oddelku in nimam niti ene slabe besede o osebju. Tudi v sprejemni in porodni sobi so bili vsi zelo prijazni, enako študentke na oddelku. Res vse pohvale! Jaz sem bila res zadovoljna. Sestra, ki me je sprejela v triažni ambulanti, je šla kasneje mimo porodne sobe, ni mogla verjeti, da sem že rodila in me je prišla kar objet. Ful lepo! Takrat to še več pomeni, kot se zdaj mogoče bere. Candy, super porodna zgodba! Moram reči, da sem se tudi jaz čisto prepustila bolečini in ves čas imela v mislih, da bom kmalu zagledala mojo princesko. Pa govorila sem si, da sem z vsakim popadkom bližje, da se odpiram, v glavnem pozitivne afirmacije pomagajo! Jaz verjamem, da so mi. In pa fizična kondicija. Na telovadbi sem res bila samo bolj na začetku nosečnosti, vendar sem celo nosečnost veliko hodila na sprehode, v službo sem se vozila z avtobusom (kar pomeni še kar nekaj hoje zraven). Babica v porodni sobi je fanta vprašala, kaj treniram Kako je fant gledal na vse skupaj med porodom... pravi, da mu je bilo sicer hudo, ker me je bolelo, ampak sem mu bila "cute", ker sem tako požirala tisto masko . Sama pa, po resnici povedano, skoraj da ne vem, da je bil zraven. Oz.vem, to mi je bilo v pomoč, drugega nisem potrebovala. Če bi se me kaj preveč dotikal, mi ne bi bilo všeč, saj mi je bilo grozno vroče. Že tako so me babice (oz.sploh ne vem kdo, vem, da jih je bilo več) ves čas božale. Pa najbolj si bom zapomnila, da mi je babica ves čas govorila lulat, kakat . Oba s fantom sva tudi pobožala glavico, ko je bila zunaj. Sicer je rekel, da ni vedel, če bi, ampak ko je, je pa dobil solzice v očeh Malo zmešano pišem vse skupaj... V glavnem, jaz še kar vsak dan podoživljam moj porod, ne dojamem, da je potekalo tako hitro. In bilo je neverjetno lepo! Punce, sploh tiste prvič (ostale imate že itak izkušnje) - samo prepustite se dogajanju. In kot je rekla balem - poslušajte babico! Tudi ko reče lulat kakat . Preden sem šla rodit, me je bilo res strah, da bi kaj preveč pritisnila na nepravem mestu (pa še klistirja nisem dobila), potem sem pa to popolnoma odmislila in po resnici povedano, ne vem na kaj sem pritiskala Nisem si pa mislila, da je okrevanje po porodu kar dolgo. Sem si nekako predstavljala, da bom šla kar takoj na sprehod itd... pa se zelo zelo hitro utrudim. Poleg tega, da bolijo šivi, so tudi noge slabotne, boli križ.. Res je treba počivat, pa kar ne morem, ker bi mojo Gajo pokazala celemu svetu! :) Ampak se trudim, da čimveč spim, ko ona spi. Predvsem zato, ker je malo zamenjala noč in dan. Pa se bo že uredilo. Vse, ki še čakate, držim pesti, da ne boste čakale predolgo, predvsem ne čez PDP, ker to mora biti pa kar zoprno. Res je najboljše, če preseneti malo prej, tako kot je mene. Ampak dojenčki že vejo, kdaj je njihov čas. Lepo bodite!
|