Teyla
|
Sicer je tema malce zastarala, pa vseeno še moja izkušnja, ki sicer ni enaka, je pa primerljiva, ker gre za isto stvar. Moj dragi mi je pred časom obljubil, da me bo tisti dan peljal v trgovino (nekaj večjega sem si želela ogledat). Vem pa, da sem ga vprašala, če greva res in je rekel, da ja. No, seveda je zamujal, in ko me je končno prišel pobrat je bila trgovina že zaprta. No, težava je nastala, ker on ni videl, da je kaj narobe naredil. Meni sicer ni bilo popolnoma vseeno za trgovino, vendar me je to, da je zamudil in se mu ni zdelo nič posebnega, še bolj razjezilo. Doma sem mu poskušala razložit, da sem se cel dan oz tri dni skupaj veselila tega, na koncu pa se njemu to ni zdelo nič posebnega in odgovarja v stilu "bova pač šla jutri". Sicer se je opravičil, ampak še zmeraj ni videl problema. Ko sem mu pa na koncu najinega malce glasnejšega pogovora ( ) rekla, da če bi se s prijateljem zmenil za pijačo oz njemu kaj podobnega, bi ga poklical in mu rekel "veš kaj danes ne bo šlo" in sem šla v drugo sobo. No, niso minile 3 minute, ko je prišel za mano in rekel, da imam prav. Sem bila tako vesela, ker je končno videl, da je bil problem v njegovem odnosu in prelomitvi obljube in ne v tem, da jaz nisem šla v trgovino, da sem ga samo objela. No, to se potem ni več dogajalo. Sem prav srečna, ker se z njim da vse pogovorit, pa tudi lepo posluša in mu res lahko razložim svoje stališče. Sicer potem pravi, da zmeraj tak obrnem, da ima on slabo vest. No, kar sem želela povedati je, da je potrebna komunikacija in predvsem to, da se znaš postavit v kožo partnerja. Potem pa vse zalaufa.
|