Anonimen
|
kakadoo: nisem prišla ukazovat, pa mislim, da če imaš svoje stanovanje, ki si ga adaptiral in opremil z lastnim denarjem, da imaš pravico do zasebnosti, tudi če si v isti hiši. Problem tukaj ni v ukazovanju, ampak v tem, da bi z družino rada svoj mir in zasebnost, ki pa ga nimamo, ker se gor nalima ravno kdor koli si zamisli in kadarkoli si zahoče .
Zlatolaska: Mene doma pri 10. letih niso tko nadzoroval, kot zdej, ko imam svojo familijo in sva (kao) na svoje in to tuji ljudje. Isto je tukaj. Če grem na obisk domov, je vse narobe, vseskozi kam greš, kdaj prideš, kaj delaš...mislim to ni normalno no. Mojega skos kličejo kje je, kdaj pride...skratka z njim ravnajo kot s 5 let starim otrokom.
pety78: sem tudi že o tem razmišljala, da bi se naga po hodniku sprehodila Svakinja je ista al pa še hujše. Ona je v tej familiji gor povzdignjena in njena beseda nekaj velja, najina pač ne, tko da tista varianta da ima ona ključ odpade.
poli*: verjemi da nama je zelo žal za vsak cent ki sva ga sem vložila. Na začetku ni bilo problema. Tast in tašča sta govorila, da bova lahko naredila vse kar bova hotela. Sva naredila kopalnico, sva hotela lasten vhod, pša je rekla da ni šans Seveda da ima lahko vse pod nadzorom, ker morava zmeraj hodit direktno čez spodnje stanovanje. Ampak bi šla drugam, pa je sedaj treba tudi na otroka mislit (star je 6 tednov), jaz sem še študentka...skratka zmeraj so neke finančne ovire, samo dolgoročno upava da odideva drugam-vsaj željo imava.
pomaranča: Jaz sem mojemu rekla da naj udari po mizi če ne, me lahko samo še v Polje peljejo, ker se mi bo sfuzlalo in kaj ima raje potem? In res sploh ne morem uživat v porodniški, ker sem skos slabe volje, depresivna zaradi tega...skratka vse zelo slabo vpliva name in posledično verjetno tudi na malega
pizmovka: Jaz sem si nakopala otroka...ni mi žal zanj,ker je moj sonček in mi daje energijo da prebrodim te psihične fore, obžalujem pa mnogo mnogo stvari, ki bi jih lahko zrihtala pred otrokom.
benika: jaz sem se preselila k mojemu dva dni pred porodom
Jezna sem na mojega, ker je taka reva...res mi ni jasno, kako da tega nisem prej videla, kako to, da ponavadi to vidiš ko je že prepozno. Ne boste verjeli kako to izgleda, ko tašča nanj spravi in on sedi na stolu kot kup nesreče in gleda v tla ona mu pa pamet soli...kot enem 5 let starem mulčku-grozno res. Potem mu pa jst v kontra dam in je ves bogi še od tega, samo tiho pa ne bom. Njemu se ni nič spremenilo, še zmeraj je doma, vstopa skozi isti vhod kot prej 27 let, parkira v isti garaži, živi v isti hiši...jaz sem se morala odseliti od doma, kjer smo se super razumeli, pustiti sem morala vse za sabo, zato da mi bodo zdej živce žrli in zdej pričakujejo, da bom šla domov na obisk mogoče samo 1x na mesec , čene je vse narobe.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in tvojo 
(beri taščo) ne da nič spremenit. Morda pa bo samo takšen ultimat dal tvojemu mislit in bo uvidel, kaj je zanj najpomembnejše - mirno življenje s tabo, al mir z mamo. Ker oboje hkrati (dokler živite pri tašči) očitno ne bo možno. 
, samo da si na svojem. Tudi en mali cimr bo boljše kot pa tole, ker si po napisanem sodeč človek, ki si ravnotako želi svobodo in ceni zasebnost. Različni smo: enim je super, če jim tašča opere in obesi perilo, še zloži po predalih, pa da ves čas "merka" njihove otroke... Enim nam je pač boljše, če vse sami naredimo, pa imamo mir. Nič ni narobe, samo niso vse tašče in vse snahe kompatibilne za skupno življenje. 
.
