DaisyE
|
Hej punce, kako vas je lepo brati.  Sem sledila vsem postom, samo ni bilo časa kaj napisati. Me veseli, da nisem edina, ki je iz obešanja perila naredila soap opero.  Sem se že spraševala...
1ali, sem se kar nasmejala, ko sem brala, kako si dežurala poleg postelje, tamalemu pa nič jasno. Valjda, on je bil navajen, da ga dajo spat in to je to. Ojmemeni, kaj vse naš še čaka. Vsekakor komaj čakam. A vaš je pa že kar rusko govoril? Kako je pa potem šlo učenje našega jezika? Ste meli probleme? Sem tolk razmišljala, kako bi izgledalo, če dobiš starejšega otroka, npr ene 6 let starega. Pa saj ne, da bi mi bil problem, ampak bi me pa še trikrat bolj skrbelo zanjga in to kako se bo prilagodil. Pa jaz nič rusko ne znati. Pa kar v šolo bi moral iti. To pa potegne ene stvari za sabo.
Eva, tvojo tamalo so pa gitre mogoče tolk spominjale na dom, da je potem mislila, da te kar ne bo več nazaj, pa je tulila in tulila. Pol pa, ko enkrat izkusi, kaj se to pravi zraven mame in atija spat, pa lahko pozabiš na neko spanje v prazni sobi.
Oddaje še nisem poslušala, ne utegnem, me pa blazno firbec daje. Upam, da bo jutri čas. Vsekakor potrebujem neke lepe novice, so mi danes na šihtu povedali, od tiste američanke, ki je posvojenega, 7 let starega otroka poslala samega nazaj v Rusijo tri dni nazaj (potem, ko je šest mesecev preživel tam), ker je po njenih besedah moten, želi zažgati hišo medtem ko bodo vsi v njej in se ona odpoveduje vsaki starševski skrbi zanj. No ja, ga vsaj kaj hujšega ni doletelo. Američane imam pa iz dneva v dan raje. 
Eva, kar se tiče najine druge teme, ti moram pa povedat, da te razumem in da gredo takšni ljudje tud meni na živce. Upam, da najdeš koga, ki je bolj dostopen.
Bela kava, pri vas doma je pa pestro. Evo ga tvojga 
Kaj bo luštno. Otroc so nasplošno čisto navdušeni nad kitaro. Pesmico se lahko pa skupaj kakšno naučimo - jaz se kar spomnim par besedil. Melodija je pri meni bolj problematična. Vsi bežijo, ko jaz pet začnem. Razen, če imajo že dovolj podlage.
Mater, pravkar mi je luč crknila. Zdaj pa ne vidim več tipkovnice. Višja sila hoče, da neham tipkat...
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.
|
Natisni
Sem tudi sama ugotovila, da se jih moram nekaj naučiti. Znam samo prve kitice, potem pa mi že zmanjka 
, se mi zdi, da smo bili vsi malo premaknjeni. Ko sem jaz pred porodom ležala v P in je bilo potrebno še nekaj cotk preprati in zlikati, sem rekla mojem možu, naj prosi svojo mamo, pa ni želel slišati niti besede o tem - vse je opral in zlikal sam! 
"Sonček boža tačice..." prav lepo odrecitiraš.
Edini problem je, da se naju na slikah skoraj ne vidi, ker sva skoz gledala, da čim več malčka dobiva gor. Zdaj bojo pa na sodišču hudi, bojo rekli, da nisva dobrega stika vzpostavila... Bom pa še v Moskvi kakšno na novo razvila... 
Sem na principu - če o tem ne bom razmišljala, bo šlo stran. Ko bi vsaj šlo... 
? 
