Tia-na
|
joj ne, nisem spregledala, z možem sva šla vmes na kosilo, zdaj pa še tebi odgovarjam, preden grem po žabca v vrtec. Tamaučka sta super, žaba ima 2,5 let, žabec bo pa kmalu štiri. Čas kar leti z njima. Navadila sta se pa super in to lahko rečem, da kar takoj. Otroci so tako prilagodljivi, da si mislit ne moreš. Jezik je osvojil v enem mesecu (tudi govoril slovensko), sedaj celo uporablja dvojino pa rodilnik in take bolj zapletene slovnične zadeve, res je neverjeten. Tamala je pa itak šele tu spregovorila. Mislim, da sta bila le kako uro po odhodu iz sirotišnic malce prestrašena, potem pa je bilo samo veselje in smeh. Otroci takoj sprejmejo nekaj, kar jim je boljše, to takoj začutijo. Tudi varnost, ljubezen ipd. Smo čist običajna družina, s svojimi forami in napakami. V bistvu kar pozabim, na kakšen način smo postali družina, pač kot bi bili od nekdaj skupaj. Tamauček ve, da je prišel iz Rusije in da je posvojen, kako si pa on to v svoji mali glavici prestavlja je pa že druga stvar. Redko omeni sirotišnico, pravi ji "hiša brez igrač"  , mala pa se itak ne spomni ničesar, vsaj zdi se mi tako. Otroke (vsaj te malce večje) lepo pripravijo na posvojitev, vedo, da pridejo mama in papa po njih pa da bodo šli z letalom domov pa da jih čaka veliko igrač pa lastna sobica itd. Skratka, prestrašeni smo bolj mi starši, otroci to tako lepo sprejmejo, da je kar tažko verjet. Nobeneg joka, nobenih nočnih mor, travm, vsaj v tem letu, kar smo skupaj, ni bilo ničesar.
Skratka, prekrasno je :)in z možem vedno rečeva, da je bila odločitev za posvojitev najboljša stvar, ki se nama je zgodila v življenju. Lahko celo rečem, da nama je neplodnost prinesla nekaj najlepšega v življenju. 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in tko mi je lustno, da imata zdaj parcek doma 
Kakorkoli, če si slučajno spregledla.. mal me zanima kako ste se navadili, kako sta otročka...
