|
picola1 -> RE: Pa še eno vprašanje danes (24.3.2010 11:44:34)
|
Huda debata...Tako kot Huanita, se z vsako malo strinjam...
Moje mnenje je, da ste se preveč zapele za ene al pa za druge. Sej ne obstajajo samo nevzgojeni otroci pa vzgojeni pa tisti z močnim in ne-močnim karakterjem...Ampak obstaja še mnogo kombinacij-nevzgojen močan karakter, nevzgojen lahek karakter, vzgojen močan karakter, vzgojen lahek karakter, srednje vzgojen...[sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif]
Kaj je močan karakter in kaj je razvajenost pa je težko presodit v nekem trenutku, sploh če nekoga ne poznaš. Kako lahko nekdo reče, da je otrok močan karakter, nima pa pojma kako se ga vzgaja... ali pa obratno...rečeš za nekoga, da je razvajen, ko ga v trgovini dvakrat vidiš, da se meče po tleh.
Ali je sploh možno razmejit karakter in vzgojo oz. njune posledice na človeka? Ali lahko z zagotovostjo trdimo, da je ta in ta lastnost karakterna ta pa posledica nepravilne vzgoje? Ne vem...Jst mislim, da ni tako enostavno.
Verjamem pa v to, da obstjajo bolj ali manj vodljivi otroci, nekateri celo nevodljivi, nekateri preveč vodljivi (ali pa močan karakter in lahek karakter) In obstajajo starši, ki razvajajo malo manj in malo bolj, nekateri so prestrogi, drugi popolnoma permisivni...
V naši ožji družini je primer (možev nečak), ki je po moje mešanica močnega karakterja in nevzgojenosti. Mali je že v trebuhu delal prevale, ko se je rodil, je spal zelo malo, skos je nekej jokal...on ni shodil, ampak je stekel...in teka še zdej vsepovsod, ne more bit 2 minute na miru...Ne odneha, če mu poveš lepo in enkrat...
Je pa res tutdi to, da nima dobro postavljenih meja. Če se mu reče petkrat, se mu bo še šestič, ukrepov nekih hudih ni, mali točno ve, da mu nič kaj dost ne morejo oz. ne znajo, skos ga nekej ustrahujejo z nekimi forami (ker pač drugega načina, da se mal umiri, ne poznajo), premalo hodijo z njim ven, da se znori, mož in žena se ne razumeta dobr, ne sodelujeta pri vzgoji, itd.itd.
Zato pravim, da je ta mali mešanica obojega-poznam ga že od malega in vidim, da je drugačen karakter od moje punčke, ki je ful bolj vodljiva od njega. Pa vendar poznam tudi način vzgoje, ki mi ni niti malo všeč in menim, da je njegovo obnašanje tudi posledica vzgoje in ne samo karakterja-njegova mama se sicer tega delno zaveda, še vedno pa je njegov karakter tisti, ki je glavni krivec za vzgojne težave v njihovi družini. In tako ona ne naredi kaj dosti na tem, da bi sebe in svojo vzgojo mal spremenila.
Aja...pa menim tudi to, da čeprav so v družini trije otroci ali pa še več, da se jih ne da vzgajat enako, čeprav smo še tako prepričani v to (ok, neke osnovne smernice so tukaj najbrž podobne)! Prvega vzgajamo drugače kot tadrugega itn., punčke drugače kot fante, v različnih obdobjih imamo različno kakovostno zvezo s partnerjem (sigurno bo nekaj drugače vplivalo na majhnega otroka, ki je sredi postopka ločitve kot pa na otroka, ki je že odrasel in to dojema drugače), različne karakterne lastnosti naših otrok v nas budijo različne občutke (moj oče npr. ne more shajat dobr z mnano, ker sem zanj čist preveč živahnega karakterja), v različnih obdobjih svojega življenja smo različno osebnostno razviti, in tako naprej in tako naprej do onemoglosti je teh variant. Tudi poznam družino, ki starejšega fanta ni nikoli kej dost razvajala...tamala punca pa ubi bože...pa sta za moje pojme precej podobnih karakterjev oba.
Pa menim tut to, da različni karakterji različno odreagirajo na iste stvari. Enega otroka prizadane že povišan glas, drugega lahko udariš pa se ti bo smejal..Plus to, da se strinjam s trditivijo, da lahko v odrasli dobi veliko karakternih lastnosti izboljšamo, popravimo or whatever. Ker se lahko tako odločimo. Sicer jaz najbrž ne bom nikoli pretirano umirjena pa flegma, ker sem kolerik/sangvinik, se pa lahko do določene mere vseeno kontroliram, če se tako odločim in če vidim, da določena lastnost v določenem trenutku ni glih najbolj zaželjena.
Torej en miljon različnih variant vsega... in zame odgovor sploh ni enostaven, ampak je hudo večplasten (in zato tudi dober izziv).
|
|
|
|