RE: KAKO NAPREJ

RE: KAKO NAPREJ (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

TomTaylor -> RE: KAKO NAPREJ (4.3.2010 20:44:10)
mogoče ga pa vara.

TomTaylor -> RE: KAKO NAPREJ (4.3.2010 20:44:59)
....dej, sej ne [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Anonimen -> RE: KAKO NAPREJ (4.3.2010 21:01:19)
stara, ves da sem prvo na to pomisllila, pa da ta......... eh, rajsi ne bom[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

VERBATIM -> RE: KAKO NAPREJ (4.3.2010 21:09:44)
ej ste žleht, ampak morem reči, da na to niti jaz ne mislim, ko vedno najslabše pomislim ne, premali kraj, preveč znan, takoj bi se zvedelo, in zaupam ji, kar se tega tiče, da

Anonimen -> RE: KAKO NAPREJ (4.3.2010 21:15:53)
no, pol ok[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

mojcaziga -> RE: KAKO NAPREJ (4.3.2010 22:14:02)
Jaz ne vidim toliko problema, zaenkrat, v njeni odsotnosti. Sama imam sicer mamo 100 km stran in se vidimo 1x mesečno, slišiva pa se vsak dan. po moje bo problem nastal po rojstvu malega, ko bo njena mama nonstop pti njej, ker bo ona ful boga, pa nič ne bo mogla/znala sama in kar naenkrat bo tašča imela ves nadzor nad dogajanjem. In v takem slučaju očka kar naenkrat ne zna bit očka, ker tašča ve kaj je dobro za njenega ljubčka (beri vnuka)......... in je v svoji družini še samo tujec. No, upam, da ne bo tako lp, mojca

sanasan -> RE: KAKO NAPREJ (8.3.2010 20:45:15)
Težko ti bomo me odgovorile, kaj je v glavi tvoje žene[sm=smiley1.gif], najbolje bi bilo, če bi se poskušal resno pogovorit z njo.... Če ti bo kaj pomagalo..... - pred rojstvom hčerke tudi meni ni pasalo biti sama doma, pa pogosto si tudi nisem ne vem kako veliko kuhala....je pa zanimivo, ko sem živela sama, mi ni bilo problem biti cele dneve sama doma, ko sem se pa preselila k mojmu, sem pa 'samost' nekako težko prenašala, ker me je vse spominjalo nanj, njega pa ni bilo... - v nosečnosti sem in še vedno potrebujem malo moooooorje pogovorov z ženskami (moj namreč ni bogve zgovoren, pa še isti feeling ni kot govoriti z drugo žensko, žal[sm=smiley1.gif] - po rojstvu hčerke sem postala bolj 'zapečkarska' in tudi gospodinjenje mi ni (velik) problem, še lepše mi je pa še vedno, če me(nas) kdo kam povabi, skuha kaj namesto mene[sm=smiley36.gif] - aja, pa tudi če bi tvoja več bila doma, bi pa morda več 'visela' na raznih forumih itd.[sm=jezicek.gif], se mi zdi, da prekomerno čepenje na compu tudi ne prispeva k dobremu vzdušju doma[sm=smiley1.gif] - in navsezadnje, zakaj moraš ti cele dneve delati....kaj ona ne more v službo, ali kaj? - ja, in najslabša možnost bi bila, da te ona fajn izkorišča....to pa že nekako moraš vedeti sam! - in ne bodi copata!....mislim v smislu, da bi se moral ravno ti vsemu prilagajati in vse razumeti, hkrati pa ne bodi tudi control freak.... probleme bosta rešila samo s pogovori in kompromisi (na obeh straneh), če seveda vajine vrednote niso prehudo različne! pa veliko sreče!

VERBATIM -> RE: KAKO NAPREJ (9.3.2010 6:51:47)
lepo besedilo sanasan verjetno je res vseeno, kaj partner počne, ko te ni doma, ni izraz partnerstva in ljubezni, da je v praznem domu, sem se že sprijaznil s tem, mi je postalo vseeno bomo videli, kaj bo prinesel otrok, po moje se bo tam dejansko videlo, kako močno je najino partnerstvo, oziroma, kako šibko je ne z veseljem, s precejšnjo bolečino se pripravljam na slabe možnosti, njeno zapustitev doma, selitev k mamici, in moj boj za videti otroka upam, da se vendarle motim

Taddy78 -> RE: KAKO NAPREJ (9.3.2010 14:06:53)
Ker je tu napisana samo tvoja plat zgodbe, je težko kaj govorit, pa vseeno. Glede na to, kaj si napisal...tudi jaz ne bi bila doma. To da ni kosila ko je sama...mene tudi ne boš videl da bi sama sebi kuhala. Moja mama pride 2x na teden na obisk, slišiva se skoraj vsaki dan, tako da se mi tudi to pri tvoji ne zdi nič napačnega. Pač tako je...nekateri moški se ustvarijo nek popredalčkan svet in s tem ko nosijo denar k hiši, sami v sebi vrtijo nek črnobel film, v katerem je žena gospodinja s predpasnikom in cele dneve samo čisti in pospravlja, ter kuha in lika. Ti časi so pa žal že zdavnaj minili in če bi moj bil cele dneve od doma, ga pa res ne bi čakala zaprta med 4 stene. Še hvala bogu, da ima kam za it...

VERBATIM -> RE: KAKO NAPREJ (9.3.2010 14:13:26)
taddy 78, to smo razčistili, da je seveda begavost od "doma", možna, in jasno, nihče ne pričakuje, da bo partner gospodinjska pomočnica, za to dela imamo drugo gospo, tako, da ji ni treba delati, oziroma počne od gospodinjskih reči, koliko hoče me pa zanima, kako tvoj partner sprejema vajin lep in topel odnos z materjo, in kako bi ti videla, če ne bi bilo nobene reči zgolj vajine, ampak bi vse delili še s taščami

Greenie -> RE: KAKO NAPREJ (9.3.2010 14:56:53)
Res ne vem, kako lahko nekatere zagovarjate, da naj bo noseča ženska več sama doma. Meni je bilo to grozno. Ko je moj delal, sem šla k staršem, k kolegici, ali pa je kolegica pri meni prespala. Ja, potrebovala sem družbo in mi je bila tako nosečnost mnogo lažja, hkrati sem se pa tudi zavedala, da po rojstvu otroka za vse ostale moje drage ne bom imela več toliko časa. In zakaj jim ne bi namenila čim več časa v nosečnosti, saj jih imam rada, pa lahko tako skupaj pojemo kosilo itd., sama zase pa res ne bom kuhala (pa še paše se malo razvajat). Tudi sedaj greva s hčerkico, takrat ko je mož za 2-3 dni odsoten, na obisk k mojim staršem in tam prespiva ali pa starši pridejo do nas. Pri nas je majhen kraj, preselili smo se na novo in mi je zoprno biti sama v veliki hiši pa nobenih pametnih sosedov naokoli.

mate0ja -> RE: KAKO NAPREJ (9.3.2010 15:07:06)
IZVIRNO SPOROČILO: VERBATIM vem, misar, da nimam prav, sem povedal, da sem pač 20 let živel v takih odnosih, da so partnerke jemale dom kot središče svojega bivanja, si same skuhale, poskrbele za milijon reči, vem, da nimam prav in se učim, in obenem vprašam, če bi bil tvoj partner na misiji v avganistanu, ali bi ti bila kaj z otrokom doma, ali bi iskala zgolj stike s prijateljicami in mamico rad bi razumel, in se se zgolj naučil, da imam narobe miselnost Verbatim dom ni tam kjer imaš naslov, kjer imaš v omari obleke, kamor hodiš spat. Dom si ustvariš. So malenkosti, ki jih tam imaš, je oseba (so osebe), ki te tam čakajo, dom je občutek varnosti. Ko sva bila midva s partnerjem še sama, in je bil on odsoten, me skoraj nikoli nisi dobil v stanovanju. Če nisem bila pri starših, sem bla kje na čveku s prijateljicami. Kaj naj delam doma? Brišem prah pa prestavljam spominke iz enega mesta na drugega? Kuham samo zase??? Hm se mi ni zdelo smiselno, no edino v primeru, da sem si česa res želela ali pa da sem skuhala zraven še zanj, da sem pogrela, ko je prišel domov. Jest se v praznem stanovanju navadno nisem počutila dobro. Nekaj je manjkalo. Zanimivo, da moj nikoli ni imel slabega občutka, ker sem lutala okrog, ko njega ni bilo. Še zadovoljen je bil, ker takrat, ko je bil pa doma sva pa imela čas samo zase. Zdej ko imava otroka je drugače. večina sem doma, srečanje s prijatelji zelo zelo zelo redko, starše obiskujemo enkrat mesečno. Da še to omenim, zadnja dva meseca nosečnosti sem skkkkkoooooooooooooooooosssssssssssss visela po kavah. Prav poslavljala sem se od prejšnjega obdobja. Sm mela nekako v glavi, da moram izkoristiti še zadnje trenutke, ker potem bom imela toliko drugih obveznosti, da ne bo več časa za brezkrbno kofetkanje. In kako prav sem imela. Res ga ni. Zdej sm pa pravi zapečkar. Ves čas doma s kuhavnico ali krpo v roki al pa se s tamalo podiva po stanovanju. Kok je luštno. Sam zdej ima dom tisti pravi pomen, varnost, toplina ... Moje mnenje je (govirim iz lastnih izkušenj), da te nima popolnoma nič manj rada, če luta okrog kadar ti nimaš časa bit z njo. Le beži pred osamljenostjo. Ko boste meli štručko doma bo pa verjetno spremenila način življenja. Daj ji vedeti, da nimaš nič proti jenim obiskom tu in tam, da jih podpiraš. Pa upam, da si ji včeraj, za dan žena, prinesel kako rožico.

mate0ja -> RE: KAKO NAPREJ (9.3.2010 15:14:53)
kako tvoj partner sprejema vajin lep in topel odnos z materjo, in kako bi ti videla, če ne bi bilo nobene reči zgolj vajine, ampak bi vse delili še s taščami .... mama je ena sama. In v mojem primeru najboljša prijateljica. Zakaj???? Nikoli mi ne bo obrnila hrbta in nikoli zasadila noža v hrbet, nikoli nič sčvekala naprej in vedno na voljo, tudi če ima res veliko pomembnejših stvari za urdit. Moj to podpira, seveda pa samo do tiste točke, ko bi se mama (katerakoli, moja ali njegova) začela vtikat v najino življenje, pametovat in bi želela, da storiva nekaj po njeno. Takrat pa niti ne bi bila več moja najboljša prijateljica. Vedi tudi to, da je med partnerjem in prijateljem velika razlika.

mate0ja -> RE: KAKO NAPREJ (9.3.2010 15:35:23)
IZVIRNO SPOROČILO: VERBATIM ne z veseljem, s precejšnjo bolečino se pripravljam na slabe možnosti, njeno zapustitev doma, selitev k mamici, in moj boj za videti otroka upam, da se vendarle motim VERBATIM, ko je v kozarcu piva kaj si misliš, da je kozarec na pol poln, ali na pol prazen. Po tvojem pisanju se mi zdi, da je že skoraj prazen. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Malo heca, zdej pa zares. Otroka se moraš ja veselit. A veš kakšna veselica te čaka, ko bo partnerka rodila. Nič ne boš prav naredu, pa četudi ne boš nič naredu, če ne boš nič naredu bo pa še večji halo. Veliko potrpljenja bo še potrebnega, veliko usklajevanja, prilagajanja in popuščanja. Moj je pred kratkim reku, da v nosečnosti in par mesecev po rojstvu otroka je bila edina njegova naloga, da ohrani mirne živce. Vse ostalo se je pol že samo poštimalo. Čustva so me nosila v vse možne skrajnosti, samo srednje poti nism mogla ubrat. Sm mu pa neznansko in neskončno hvaležna, da je mene v tistem obdobju postavil pred sebe. No zdej mu pa z visokimi obrestmi odplačujem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Se mi zdi, da neki dajem že na varčevalni račun za še eno rundo. Tokrat ve kaj ga čaka, pa se bo že vnaprej pripavil [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Če so problemi samo v tem, da še nista navajena skupaj živeti, da odkrivata karakterje drug drugega, se bosta sčasoma prilagodila drug drugemu. Če so pa ti ali ona ne more sprijaznit z načinom življenja in karakterjem partnerja, potem pa sledi ... tvoj črn scenarij. Ampak ne razmišljaj o njem, ker obstaja še miljavžnt drugih opcij.

VERBATIM -> RE: KAKO NAPREJ (12.3.2010 12:23:03)
MATEOJA res lepi trije posti, zelo lepo, seveda sem potrpežljiv in ljubeč do skrajnosti, hkrati pa še zmeraj intimno menim, da mora biti partner, ki ima pri sebi ključe dveh hiš hudo razcepljen in v stiski, če se tega zaveda, je to dobro, ker si lahko pomaga, sicer pa ne vedno mi je zanimivo, kako si ženske partnerke po večini odnose z mamico razlagate kot nekaj normalnega, odnose moških partnerjev pa ne, se spomnim, kak vik in krik je delala moja prva resna partnerka, ker sem imel takrat še precej povezan odnos z materjo, ki je sedaj za moj pogled primeren imaš pa prav, vedno vidim prazen kozarec

mate0ja -> RE: KAKO NAPREJ (12.3.2010 13:26:57)
imaš prav, naše matere so največkrat priviligirane. Jest si to rezlagam tako, da pri lastni mami vedno lako postavim mejo, vedno ji lahko povem, s kakršnimkoli tonom, če mi kej ne paše. In ker smo ženske baza (no vsaj v večini primerov) in prevzamemo vodnje gospodinjstva (vsaj na operativni ravni) ter skrb za otroka. In ker naše navade, filozofije izvirajo in našega otroštva, nam je razmišljanje naše mame zelo blizu in se laže ravnamo po njihovih izkušnjah. partnerji pa ste zrasli v drugih okoljih, druge navade, način življenja, bla bla bla .... včasih vsaj na začetku partnerja nista kompatibilna. Vsak mora del sebe prilagoditi novonastali skupnosti. Navadno ženske potem pričakujemo, da bomo mele pri otrocih in v gospodinjstvu komando, se mora na tej ravni naj bi se moški prilagodili in se ves čas bojimo, da bo tašča preko partnerja vplivala na našo novonastalo družino in rutino, ki se ustvarja. Če pa vpade tašča, z drugimi navadami, z drugimi pogledi na svet in z drugim načinom življenja, ki nam ni bazičen, pa nekatere (poudarjam, nekatere) to razumejo kot prevzgojo. In v času, ko smo ženske emancipirane zna bit to cel hudič. Če tašča že prvič, ko spozna tamlado viha nos, ali pa pametuje kako ona kaj dela kako bi ona in vtika nos v to kako bi mladi par uredil svoje življenje, se vez med taščo in tamlado začne krhat. Tašča začne prežat na napake tamlade in sinu poroča o morebitnih pasteh zveze in navrže, da pri njej, ki je delala tako se je pa to za bistveno boljše izkazalo .... In če partner kliče mamo kako naj čaj pogreje in podobne raznorazne banalne zadeve, ki jih ljudje bolj kot ne nezavedno sprašujemo je ogenj v strehi, moški mamin sinček, ki ne more popkovine prerezat in ne vem kaj še vse. Nekatere tašče so res nore (glej teme o njih, se boš nasmejal), druge so povsem vredu, pa majo tamlade že predefinirano sovraštvo do njih, nekatere pa pač niso po karakterjih ali ne vem čem že vse kompatibilne s tamladimi. Najlepše je pa v primerih, ko se tašče in tamlade dobro razumejo. A sm povedala bistvo? Zdej si pa hitro napolni kozarec z optimizmom, saj je življenje prežeto z veliko lepimi stvarmi, vendar jih ne vidimo, ker nam jih zastirajo težave, ki si jih delamo sami.

mate0ja -> RE: KAKO NAPREJ (12.3.2010 13:30:39)
IZVIRNO SPOROČILO: VERBATIM ...da mora biti partner, ki ima pri sebi ključe dveh hiš hudo razcepljen in v stiski, če se tega zaveda, je to dobro, ker si lahko pomaga, dej dej, hiše in katerokoli bogastvo na katerem sediš so materialne dobrine, ki človeka ne osrečujejo, če ni v osnovi srečen. Medseboji ondnosi izpopolnjujejo človeka, ne lastnina. Če te je strah, da bi bila partnerka s tabo le zaradi materialne eksistence, potem je bolje, da si samski in občuduješ stene, ki jih imaš v lasti.

VERBATIM -> RE: KAKO NAPREJ (12.3.2010 13:41:31)
ne, ne, morda sem slabo zapisal, ne gre za materialni svet, gre za emocionalni svet, če imaš ključe od dveh hiš v emocionalnem svetu, na to sem mislil, potem ne moreš popkovine prerezati, se ne preseliti s polnimi pljuči zadihati partnerstvo v to teorijo sem polno prepričal, ker prejšnji teden je bil vik in krik, ker je mobitel crkno, in je rekal, da ne more en dan brez tega biti, jaz, ko sem srečen v partnerskem odnosu, lahko grem na konec sveta brez telefona, to imam v mislih seveda je svet lep

ajsek -> RE: KAKO NAPREJ (12.3.2010 14:16:07)
Verbatim, ti pomoje čisto preveč poveličuješ partnerski odnos. Je zelo pomemben za človeka, ni pa alfa in omega. In tudi ne sme biti, ker je to čisto prevelik pritisk. Edini način, da s polnimi pljuči dihaš partnerstvo je, če ga kombiniraš še z drugimi stvarmi. Lastnimi interesi, službo, starši, prijatelji,... drugače se zadušiš. Ali v tvojem primeru, dušiš partnerja. Zakaj se zaradi vsake malenkosti počutiš ogroženega? Marsikdo danes ne zdrži več brez mobitela. Ampak ti v tem takoj najdeš napad nate in na vajino zvezo. Verjetno res ni najbolj normalno, da se človeku spipa, če ima prazno baterijo, ampak razlog za očitke, da ji ti očitno nisi dovolj, če rabi telefon, pa to pomoje ni. Imam pa še en pomislek, glede na to, da od žene pričakuješ popolno in nedeljeno pozornost,... kako boš pa prenesel dejstvo, da bo po porodu dojenček v prvem planu?

mate0ja -> RE: KAKO NAPREJ (12.3.2010 15:30:23)
Aha, torej je bilo mišljeno, da ima ona še vedno dva doma. Če ima tistega primarnega takrat, ko tebe ni doma ni s tem nič narobe. Sej je svoboden človek, ne tvoj suženj. Menim, da takrat, ko te ni doma, nimaš pravice pričakovat, da bo ona doma visela in čakala da se vrneš in seveda bo bilo vmes fajn, če preveri, če je slučajno še kej za postorit. Če hodi k svojim staršem takrat, ko načeloma čas lahko preživljata skupaj in ona visi pri njih, ti pa doma čakaš, da se vrne, potem te razumem, v nasprotnem primeru ne. Se mi zdi, kot da si prebral kako knjigo o partnerstvih, kjer je z besedami napisano, kako naj bi partnerstvo zgledalo. S temi nasveti je isto, kot z nasveti o negi in vzgoji otrok. Zadevo moraš prebavljat z doberšno mero zdrave pameti in iz vsebine izključiti tisto, kar ti je bližje. idealnih vez ni. Vsak človek si že od rane mladosti naprej sestavlja pravljico svojega življenja. Začne se navadno s partnerjem blond las, pravih oči, primerne postave, ki je tudi zelo razgledan, sočuten, razumevajoč .... Pol si gradimo sanje o hiši, otrocih, psih. Vse to zelo spretno uporabljajo tudi oglaševalci, ki skozi obljubo idealnega življenja vabijo k nakupu izdelkov, storitev. Vendar ..... kmalu ugotoviš, da tako kot v najlepšem romantičnem filmu, se pa le ne bo izšlo. In se pač prilagodiš situacijam in razmeram, ter iz njih poslušaš izvlečt najboljše. Vendar če vedno začneš preigravat najslabše opcije, dobrih oziroma optimalnih niti videl ne boš. Kaj bo za vaju optimalno, vesta samo vidva. Vsak ima svojo verzijo. Odrasla sta, zato se pogovorita, vsak naj predstavi svoje argumente in nato sestavita skupno zgodbo. Če boš pa cel teden pogreval banalno situacijo o crknjenem telefonu, pa nikamor ne boš prišel. Če imaš komflikt, ga je treba čim hitreje rešit in pol s prazno glavo it dalje. v kolikor pa stvari ostanejo nerazčiščene, se nabirajo na kup in vsak kup se slej ko prej sesuje, če dodatno nalagaš nanj. Vedeti pa moraš, da sta za konflikt potrebna dva. Torej tudi ti nosiš del odgovornosti za nastalo situacijo in pri sebi boš lahko samo sam razčistil. Srečno in lep vikend.

mate0ja -> RE: KAKO NAPREJ (12.3.2010 15:31:54)
IZVIRNO SPOROČILO: mate0ja Aha, torej je bilo mišljeno, da ima ona še vedno dva doma. Če ima tistega primarnega takrat, ko tebe ni doma ni s tem nič narobe. Sej je svoboden človek, ne tvoj suženj. Menim, da takrat, ko te ni doma, nimaš pravice pričakovat, da bo ona doma visela in čakala da se vrneš in seveda bo bilo vmes fajn, če preveri, če je slučajno še kej za postorit. Če hodi k svojim staršem takrat, ko načeloma čas lahko preživljata skupaj in ona visi pri njih, ti pa doma čakaš, da se vrne, potem te razumem, v nasprotnem primeru ne. Se mi zdi, kot da si prebral kako knjigo o partnerstvih, kjer je z besedami napisano, kako naj bi partnerstvo zgledalo. S temi nasveti je isto, kot z nasveti o negi in vzgoji otrok. Zadevo moraš prebavljat z doberšno mero zdrave pameti in iz vsebine izključiti tisto, kar ti je bližje. idealnih vez ni. Vsak človek si že od rane mladosti naprej sestavlja pravljico svojega življenja. Začne se navadno s partnerjem blond las, pravih oči, primerne postave, ki je tudi zelo razgledan, sočuten, razumevajoč .... Pol si gradimo sanje o hiši, otrocih, psih. Vse to zelo spretno uporabljajo tudi oglaševalci, ki skozi obljubo idealnega življenja vabijo k nakupu izdelkov, storitev. Vendar ..... kmalu ugotoviš, da tako kot v najlepšem romantičnem filmu, se pa le ne bo izšlo. In se pač prilagodiš situacijam in razmeram, ter iz njih poslušaš izvlečt najboljše. Vendar če vedno začneš preigravat najslabše opcije, dobrih oziroma optimalnih niti videl ne boš. Kaj bo za vaju optimalno, vesta samo vidva. Vsak ima svojo verzijo. Odrasla sta, zato se pogovorita, vsak naj predstavi svoje argumente in nato sestavita skupno zgodbo. Če boš pa cel teden pogreval banalno situacijo o crknjenem telefonu, pa nikamor ne boš prišel. Če imaš komflikt, ga je treba čim hitreje rešit in pol s prazno glavo it dalje. v kolikor pa stvari ostanejo nerazčiščene, se nabirajo na kup in vsak kup se slej ko prej sesuje, če dodatno nalagaš nanj. Vedeti pa moraš, da sta za konflikt potrebna dva. Torej tudi ti nosiš del odgovornosti za nastalo situacijo in pri sebi boš lahko samo sam razčistil. In hkrati življenje ne prestavljata samo partnerja in recimo otroci. Življenje mreža znanstev, prijateljstev, sovražnikov ... Srečno in lep vikend.

VERBATIM -> RE: KAKO NAPREJ (14.4.2010 17:47:37)
minilo je pol leta, kar živiva skupaj težave, ali "težave", ki sem jih opisal v dosedanjih postih so ostale v pol leta, si v nobeni moji odsotnosti ni sama skuhala, in ni preživela še čez dan ura v najinem "domu", ko me ni še zmeraj gre k svoji mamici in gre v najin "dom" zgolj spat, v pol leta ni izrazila nobene želje, nasprotno ne želi, se niti začasno prijaviti pri "nama", v pol leta ni vložila evra v "najin" dom, ves denar daje k mamici ob številnih drugih težavah v komunikaciji razumevanju partnerstva, je seveda zame odnos ocenjen kot slab ker je(sva) noseča seveda rešitve ni, ker ne želim, da otrok odrašča pri njenih starših, ker gre za izrazito nezdravo okolje, se pravi nemogoč položaj vem, da vas bo veliko pisalo z nasprotnimi argumenti, in to pravzaprav tudi rabim, da ne vidim stvari prečrno

*miska.mcc* -> RE: KAKO NAPREJ (14.4.2010 18:02:16)
ne vem... ne razumem. sama sem komaj cakala, da gremo mi 4je v naš dom. domen je imel 2 leti in pol, tadej pa 3 mesece . prej smo ziveli pri mojih starsih v 2eh sobah. ajjjjjjjj, kako je bil srecen prvi dan/noc na svojem. sli smo 1 km stran od mojih starsev. in recimo 2 meseca sem šla s fantoma vsak dan domov.(za kako uro) normalno, da ne mores kar presekat in prekinit oz. zmanjsat stikov na absolutni minimum. (ok. mogoce bi bila situacija drugacna, ce bi bila se brez otrok) ampak sem bila veliko vecino casa doma. pri nas 4ih. pa je mož delal cele dneve. ne vem....ne zdi se mi ok, da bi non stop viseli pri mojih starsih. verbatim, jaz ti svetujem, da počakas da se dete rodi. mogoce bo takrat dojela kje je njen, otrokov in VAŠ dom. ce pa se bo to nadaljevalo s prihodom otroka, pa ne vem, no.... mogoce ji je zdaj dolgcas. ko bo otrok, ne bo imela tega izgovora. pa se. kaj pa dela cele dneve pri starsih?

VERBATIM -> RE: KAKO NAPREJ (14.4.2010 18:15:16)
običajno klepeta z mamico, z očetom pravzaprav sploh ne govori, na nek način opravičeno, zadnjič ji je kupovala in rihtala električno kosilnico, treba je povedati, da je mamica mlada, zdrava, polna moči, danes ji postavlja neke omare, niti ne rabim reči, da je v najinem "domu" praktično afunkcionalna ne vem, kaj bom, ne vem, kako bo, ko bo otrok, ali bo takrat tudi otroka "pobasala" in hodila neprestano tja kar je najhuje o tej temi ni moč racionalno govoriti, je kot tabu tema, enkrat sem pred meseci rekel, da bi bil vesel, če bi si enkrat kosilo skuhala" doma", pa se je drla, mamico mi hočeš vztei, kaj bi rad, da se mamici odpovem, kot najhuši dojenček, grozno...

*miska.mcc* -> RE: KAKO NAPREJ (14.4.2010 18:23:07)
pa se je drla, mamico mi hočeš vztei, kaj bi rad, da se mamici odpovem, kot najhuši dojenček, grozno o, marija[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley29.gif[/image] no, zdaj se papostavi n njeno kozo in pisi tako, kot bi pisala ona.(kar mislis oz. recimo ves, kaj ji dogaja v glavi)

Stran: << < Prejšnja stran 2 3 [4] 5 6 Naslednja stran > >>