|
lunka1 -> RE: Marčevke 2010 (30.3.2010 20:14:24)
|
Živijo, da se javim po dolgeeeeeeeem času [sm=smiley36.gif]
Torej, 17.3. se je rodila moja pikica Julia, težka 4080 g in velika 55cm. Danes je bila na zadnjem obisku patronažna in tehta že 4185 g... Se je tudi okopala in je neizmerno uživala. Se vidi, da je ribica [sm=bravo.gif]
Drugače pa - moja porodna zgodba...
Ob 9h sem dobila tabletko za odpiranje in šla za dve uri v porodno. Ker se ni dogajalo nič pretresljivega, so me dali na oddelek in rekli, da če nič ne bo, da dobim ob 15h še eno tableto. Ko sem prišla na oddelek, so se začeli kar pogosti in stalni popadki. Ob 15h je prišal moj na obisk in ker so bili popadki že toliko močni, sva šla ob 15:30 do sestre (Macunova je očitno na naju pozabila...) in ji razložila. Potem pa spet v porodno, tam je bila ena specializantka, super, prijazna, takoj bi jo vzela za ginekologinjo. Me pregleda, ugotovi, da sem odprta za 3 prste in pokliče anesteziologe. Ob pol petih sem imela vstavljeno EA, popadki pa vedno močnejši. HB jih nisem toliko čutila - vedela sem, kdaj ga imam, ni pa bolelo.. No, potem pa čakanje, vmes 2x kahla , potem je prišla Macunova (v civilu - to je tista G, ki je rekla, da mi ne bodo naredili CR kljub opozorilom ostalih ginekologov) in so me pregledali, ker se nisem toliko odpirala, so mi dali dve svečki, vmes so mi predrli vodo. Potem pa je šlo hitreje, kmalu odprta 10 cm, vse pripravljeno, čakali smo samo na potiskajoče popadke. Medtem se je Macunova preoblekla v delovno haljo. Edini problem je bil, da je bilo ustje še precej trdo, a se je tudi to zmehčalo. No potem smo začeli potiskat, na sebi sem imela že tretjo babico tisti dan, prišla je še sestra, pa dve ginekologinji in moj... Metanje po trebuhu, da imam še danes plavice, groza.
Ni šlo... Julija je rinila preveč v levo in baje sem imela že celo izboklino, nakar se Macunova odloči po kakšne pol ure, da gremo v operacijsko, kjer bo poskusila z vakumom. Potem pa sem jaz popizdila in rekla, da "bom potem rezana na dveh koncih - spodaj pa še od carskega" in naj mi kar takoj naredijo CR, kot je bilo rečeno že pred enim tednom. No, medtem je meni EA popolnoma popustila, so me prestavili na posteljo, peljali v operacijsko. Tam sem ležala gola kakšnih 5 minut in čakala, da so prištimali vse, zeblo me je, tresla sem se od epiduralne in mišičnih krčev, so me dali na operacijsko mizo, s katere sem od bolečin še dvakrat bruhala po tleh. Potem pa ojačanje epiduralne in operacija se je začela. Čez nekaj minut mi pove, da so me prerezali in kmalu, da je moja Julia rojena. Sem jo slišala, kako je čisto nežno zajokala, potem so mi jo prineslih glavi, da sem ji dala lupčka (videla nisem skoraj nič, ker imam slab vid in so mi vzeli očala, leč pa nisem smela imeti notri). Potem pa šivanje kakšne pol ure, tresenje celega telesa. Pa me končno zašijejo, dajo na posteljo, peljejo na oddelek. Tam je bil moj, z mojo pikico, ki jo je pomagal umiti in jo je poslikal. Z mano je ostal v sobi 5 minut, potem je moral domov. Mene so pustili spat, ob vsem tresenju sem zaspala mogoče ob 4h zjutraj, čeprav sem bila ubita do konca. Ob 6h so mi prinesli mojo Julio, češ če želim poskusit dojit. Sem rekla, da ja in moja princeska je takoj zagrabila. Napol v transu sem bila najsrečnejša na svetu, čeprav me je bolelo za umret...
To je moja porodna zgodba, okrevanje je bilo kar naporno prve dni, tudi v bolnici sem se dvakrat zvečer čustveno zlomila, in hvala babici Barbari in sestri, ki je bila takrat z njo na nočni izmeni, ki sta me potolažili s pogovorom.
Zdaj smo doma, se navajamo eden na drugega in se imamo radi [sm=9nebesa.gif]
|
|
|
|