ronja
|
odločila sem se, da naredim tako, čeprav ne bo lahko. user posted image Upam, da bom zmogla oprostit in se veselit otročka, ki ni nič kriv, in je prav, da ga lepo sprejmem user posted image Morda sama enkrat sprevidita, da nista ravnala prav Onadva sta se trudila delat prav - nista ti želela povedat takoj na začetku, ker te nista hotela prizadet, ko še sama nista bila prepričana, če bo sploh njun šel skozi (na začetku je pač največje tveganje, ne poveš vsakemu in če bi nekoga novica lahko prizadela, počakaš, da veš, ali mu bo sploh treba povedat). Potem so nekateri že vedeli in sta se bala, da boš užaljena (po tvojih postih sodeč upravičeno), da eni pa že vejo... in zato sta odlašala. potem se je pa e videlo in res ni več imelo smisla razlagat. Tudi sama nisem nikomur več govorila, da sem noseča, ko se mi je že videlo - nekak sem sklepala, da so tok brihtni, da so sami pogruntali ). Seveda sem svojim vsem povedala že prej, vendar nihče ni imel kakih slabih izkušenj tu... Tebi se je pa tudi mama bala povedat in se mi zdi, da z razlogom... Če razloga ne bi bilo, bi se ti komot veselila nečaka/inje, ne glede na to, kdo in kdaj te je obvestil o njegovem/njenem prihodu... Čak, meni nista povedala da je noseča in bom zdaj jaz njo spraševala?! Očitno nočeta nič deliti z mano. Kako bi pa to izpadlo, predstavljaj si: Ej ________, glede na to, da že koristiš porodniški dopust,... kaj boš ti slučajno zdaj kmalu rodila?! Al pa: '' A mi zaupaš kdaj imaš rok? Da bom vedla povedat, ko me katera babnca na cesti vpraša.'' Hudiča, florecita, sama dobro veš, da ti niso povedali zato, da te ne bi prizadeli, kar si napisala v prvem postu (sicer da predvidevaš, ampak obe veva, da v bistvu veš...) In zdaj si tako neskončno užaljena zato, ker ti je nekdo (lastni brat) hotel dobro... ma, to nima nobenega smisla! Ne glede na to, da te je to prizadelo, hotel ti ni slabo! Ne, vprašaš enostavno: "Ti, saj sploh ne vem, kdaj pa ima/š rok?" Konec, brez podj*, pa bo verjetno čisto lepo povedal/a datum. Nekako ne razumem...sama veš oz. predvidevaš, da je ta situacija nastala zarad tvojga SS in njihovega strahu pred tem, da te prizadanejo...istočasno se pa obnašaš tako kot da so oni to zanalašč naredil, samo zato da te prizadanejo...Očitno ne moreš sprejet tega, da ni bilo zlonamerno, ampak bi ti kr neki po svoje (pa boš še naprej užaljena, ne boš se pogovorila,itd.) Očitno je tut to, da pač tebi izgleda nekako ta situacija ustreza...oz. ti ustreza bit užaljena in prizadeta. podpis. Morda je brat s tem, ko je povedal mami in je mama potem povedala tebi, mislil, da je opravljeno. Morda on misli, da ti nočeš govoriti o tem, ker to težko prenašaš. Muška je dala čisto dobro idejo. Pokliči brata, spregovori in prav mogoče se mu odvalil kamen od srca. Hecna familija ste. Morda prav zdaj tvoj brat sedi v kakem kotu in premišljuje, kakšna čudna sestra si. Mama ti je povedala, da bo dobil otroka, ti se pa delaš, kot da ni nič. tudi tu in v ostalem vijoličarkinem postu(prav fajn da si tu, mi ni več treba toliko pisat, se vedno strinjam ) phelps, meni se zdi prav, da razmišljaš v naprej - tudi jaz to delam, pa me tudi zato dostikrat obtožijo, kaj se sekiram vnaprej - ampak meni ta princip deluje - če rešiš probleme vnaprej, jih imaš potem manj. In je vseeno lažje reševat imaginaren problem, ko si še nepristranski, kot pa potem, ko ti čustva včasih malo zameglijo presojo... Je pa to težko povedat - imam par prijatlejic, ki so kar dolgo čakale ali še čakajo na otroka, vendar sem vsem povedala kar direkt in bila pri tem vesela. Navsezadnje so prijateljice in mi željo dobro... Ne bi bila pa užaljena, če se ne bi mogle veselit z mano.
|