M&A
|
Punce, komaj vas dohajam! Pisat pa mi ne znese Sem prav smotana, pozabila sem poklicat ginekologinjo za izvide laboratorija, zdaj pa so na dopustu Bom poskušala direkt v laboratorij, če se me usmilijo, drugače pa nadomestnega ginekologa - me bojo nekam poslali. Čudno, da se prav nič ne sekiram, ker se dobro počutim. pixieM - s križem je Zdej pa imava, ker se važiva z malim trebuščkom Namesto da bi se pokazal navzven, pritiska na hrbtenico. Meni je ful pomagala redna telovadba - ne toliko vaje za hrbtenico, ki so mi jih pokazali na fizioterapiji, ampak pilates in plavanje. Pa pravilno sedenje, sklanjanje, ... V postelji pa tudi jaz ne zdržim dolgo, se moram zjutraj hitro raztegnit, potem pa je boljše. poporodna depresija - ja, lahko pride čisto nepričakovano. vsem, ki ste dale to čez. Še tako priden je velik stres, še posebno taprvi. Življenje se ti postavi čisto na glavo, partnerski odnos se spremeni, prioritete so druge. V nekem trenutku, ko sem pestvala spečega prvorojenca (mislim da nekaj tednov po porodu, ko res začutiš tisto povezanost), sem z grozo ugotovila, da moje življenje nikoli več ne bo tako brezskrbno kot prej, da sem zdaj za vedno odgovorna za to malo bitje. Tudi ko odraste in odide, bo še vedno moj otrok... (upam, da sem napisala razumljivo - nisem mislila pretiranega navezovanja otroka na mater, ampak moralno odgovornost, ki jo čutiš do bitja, ki ga spraviš na svet)... Mislim, da pri vsaki pridejo trenutki, ko pomisli - "pa kaj mi je bilo treba otroka?!" - to se mi je zgodilo tudi zdaj za tretjega. Pa to ne pomeni, da ga ne želim, le v nekem trenutku dvomiš vase, da boš kos vsem naporom. britje - noge depiliram sama s strojčkom, za frizurco spodaj pa grem h kozmetičarki na brazilko. V nosečnosti mi dlake rastejo počasneje in so nežnejše, po porodu bom pa spet bolj kosmata
|