anju
|
IZVIRNO SPOROČILO: Roberta69 Mi smo bili tudi včeraj, ampak je bil bolj kot sproščujoč dan, čisto naporna sobota, polna nervoze... Kot sem že velikokrat omenila, je najin mali škrat hiperaktiven otrok in zato v gostilne zaidemo zelooooo poredko, ker se mi niti ne zdi prav, da bi od njega zahtevala, naj toliko časa sedi... Roberta, naj te potolažim:) mislim da te le lahko, čeprav vem da so otroci različni. naš mulček (v nedeljo bo 3) naju nikoli ni pustil skupaj jest. od nekaj mesecev dalje, ko smo prvič šli ven jest. eden je basal vase hrano drugi ga je, ponavadi stoje in hode, animiral. ko je zrasel, da je lahko jedel gostilniško hrano, ga je hrana seveda najmanj zanimala. prav zavistno sem gledala družine, kjer so otroci pridno sedeli za mizo in jih je hrana celo zanimala, ma vsaj tolko časa, da so starši lahko normalno pojedli. naš pa ne. njegova ritka je kmalu začela poskakovat, sej če so nam ponudili otroški stolček zanj, smo kar rekli, da ni treba. najboljš je blo, če je bla kaka nona al pa teta zraven, sva starša končno jedla skupi:) no in zdaj nekako ga s prigovarjanjem zmotivitamo, da je fino bit za mizo, da je sploh fino it v gostilno, fajn je da je kje blizu mize kaj zanimivega, da mu ni treba bit togo in dolgo na enem samem mestu (no, sej tega še vedno ne more)... skratka od dveh in pol naprej se mi zdi, da ga veliko lažje usmerim po svojih željah, mu lažje dopovem, razume posledice, razume da je pač včasih treba tudi kaj za kar on ni. veš nikdar si nisem mislila, da bom lahko celo veliko pico pojedla, mi3 sami v gostilni, brez da bi mi2 enkrat ustala. pa sm dočakala tistih 20 kil češenj pa bi mogla zamolčat! naših bo malo, zdaj so začele rdečet, jim fali še vsaj en teden. kosov pa polno drevo. bommo vidli kaj ostane.
|