liliana
|
IZVIRNO SPOROČILO: pety78
Vsak dan jo da zvečer spat, jo skopa in umije, v nedeljo jo prevzame dopoldne, da se njegova žena lahko naspi (mimogrede je na porodniški),
Jo skopa, umije, očisti, očedi,...Saj to je pa ja velik opravil.  In to vsak dan.
Ta poudarjeno je pa tipično moško - jaz moram počivat, sem utrujen, ker sem v službi, ti si tako pa ceeeeeeel dan doma. 
Veš kaj, misamuk, bodi srečna, ker TI vsak dan okopa otroka in ga da spat in ker TI ga vsako nedeljo dopoldan merka, da se lahko naspiš, kljub temu, da si doma, na porodniški, kjer itak nič ne delaš in imaš cel ljubi dan za počitek. V bistvu ti res veliko pomaga in ti dela veliko uslugo, zato bodi raje tiho in hvaležna, ker nekatere še tega nimajo!!!
Pa dajte no….dajte si že vtepsti v glavo, da biti mati ni žrtev…..mi pa danes ob vsej enakopravnosti med spoloma delamo še večjo žrtev iz ženske oz. matere kot kadarkoli prej…..
kar pa ob delanju cele znanosti in fame o materinstvu niti ni takšno presenečenje…..že od prvega dne nosečnosti prebiramo, kako ženska potrebuje v tem času toplino, razumevanje moža, šefa, mame, babice, bratov, sestre…..še večje razumevanje, toplino in suport pa potrebuje po porodu…..seveda konkretno kakšno razumevanje in kakšno podporo od moža naj dobimo nam itak nihče ne ve povedati, zato si mi v svoji glavi in mogoče tudi pod vplivom hormonov same naredimo določeno predstavo o tem, kako bi nam naj partner bil v oporo, kaj bi naj delal….in ker seveda on, ker je moški (zdaj bom spet deležna kritik, ker to sploh ni pomembno, on vendar mora na isti način kot jaz začutiti klic narave), dela čisto drugače kot me……vendar drage punce in mame, znanstveno dokazano je, da moški in ženski možgani ne delujejo enako…..
ženske pa danes ne znamo več same otroka previti in rabimo suport moža, da nam položi plenico v roko, da umazano plenico vrže v koš za smeti, za nameček ga pa še naderemo, zakaj koša ni izpraznil in da je totalen debil, ker ne vidi, da je koš vendar poln…..to sem dala le en banalen primer, kako funkcionira moderna, emancipirana ženska, ki zmore itak vse sama, doma na porodniškem……po peti uri zvečer med tednom, ko se mož vrne iz službe in med vikendi……in nikoli ne pozabi možu omeniti, da je ona žrtev zato, ker je mati…..
In ko sem sama prišla do spoznanja po kakih dveh mesecih po porodu, da materinstvo ni žrtev in sem se nehala smiliti sama sebi in najedati vsem okoli mene…..ne samo možu…..sem bistveno lažje zadihala in začela uživati v tem, da sem na porodniškem…….pa čeprav nisva vedno v duetu previjala, kopala in hranila otroka, čeprav mi mož ni pel vsak večer hvalospevov, kako pogumna sem, ker zdržim pritisk matere, čeprav sem tudi v soboto in nedeljo skrbela za otroka, ker to mi je pa najbolj grozno, delitev, kdaj naj kateri ima otroka….ker sem jaz cel teden z njo, jo zdaj za vikend ti imej….ker jo jaz zvečer kopam, jo boš ti zjutraj oblekel…..Halo?! in ne boste verjeli, kljub temu je hči zdaj, pri skoraj treh letih nora na atija…..in mi večkrat tudi reče, da naj grem vstran, da se bosta sama igrala……
< Sporočilo je popravil liliana -- 29.1.2010 13:27:31 >
|
Natisni
pa moli s srcem prosim, da bo prisel iz srca.. od tebe, za mene!
ampak sele zdej proti koncu! ker prej je se vse drugo blo.. 
amapk vseeno mi vidva z možem malo pomagajta, da se bo na rojstni dan moje uši , rodila še vajina. Če to ni naključje 
. Jaz sem pa razumela, da bo on tud 'oče'... 
tega ne bom nikol pozabila! pa ceprav je to pocel BREZ BESED! In zakaj ne bom pozabila? Ker je bilo to edino obdobje v mojem zivljenju, ko sem sploh zacutla neko vez s svojim ocetom.. nikoli prej in nikoli kasneje! 
