aleksandra silvija
|
Jutro. Danes, res upam, da se obeta lepši dan. V večih pogledih. Včeraj se je naša Patricia vračala iz šole v naravi in sem izvedela okoli 2-eh, da se vrne kasneje, ker je imel njihov avtobus prometno. Sicer ni bilo nič hudega, nihče od otrok poškodovan, HB!. Je pa en tovornjak s prikolico oplazil, porinil njihov avtobus v zaščitno ograjo, pod ograjo pa reka.... V glavnem, so čakali na policijo, na drug prevoz, ker tisti avtobus ni bil več vozen. Potem po novici sem poklicala Jerneja naj pride v hišo, ker se je zunaj vozil s kolesom. Mi je še nekaj rekel za fantka, ki živi v bližnji hiši, potem pa ga ni bilo not. Sem šla ven, Jerneja in kolesa nikjer. Tečem do hiše tistega fanta, hiša zaprta, Jernejevega kolesa nikjer. Tečem domov, Lovlo mi je spal v vozičku, ga kar pustim doma, sem šla z avtom po vasi, da najdem Jerneja. Na koncu je bil res pri tistem fantu, ampak je skril kolo in hišo so imeli zaprto, običajno, če so doma, so vhodna vrata vedno odprta. Pa še bolj strah me je bilo za Jerneja, ker je dopoldan pojedel skoraj celo bonboniero na skrivaj, kar ni še nikoli naredil, nabilo mu je to cuker za znort, sem mu dala ful insulina, da bi šlo to nekako dol. In potem on gre, ko je bila vseeno tudi velika nevarnost hipe. Danes začenjam svoj delovni teden, sem bila 2 dni doma, sedaj pa delam naslednjih 7 dni, nato 2 dni doma, nato delam 7 dni..... Se grem danes počint v službo . Čeprav sem tam dežurna in je tudi kar en kup zadev, ampak tako se pa nikoli ne ustrašim. Lep vikend vsem.
|