Gina
|
Willson - tretjič se ponavljam - jaz sem čisto za dojenje in nikakor me ne moti slika mamice, ki doji. To ni nasilje. Ni nasilje, kadar mamici razložiš zakaj kako in na kakšen način. Ni nasilje, če jo spodbujaš in ji pomagaš pri tem. Je pa nasilje, če zahtevaš vedno in od vsake mamice, da doji, tudi če iz kakršnegakoli razloga to ne more ali noče: nima dovolj mleka!, dojenje jo boli tako da ji od bolečin solze še po 8. mesecih dojenja tečejo- ni vsem to prijetno, jaz npr. nisem nikoli mogla zaspat zraven - kako bi sploh lahko, če te tako zelo boli!, ali je smiselno dojit, če si mora mamica vsakič vmes in predvsem ponoči iztiskat mleko, zato da ga bo sploh dovolj za otroka, pogosto z iztisnjenimi dodatki vred,... kaj pa če mamici primanjkuje osnovnih snovi v telesu, že od nosečnosti, pa še od dojenja, to nekatere izčrpa - moja krvna slika je bila na podnu še par mesecev nazaj, danes je super - le zakaj?!...vzrokov je še mnogo...kaj če je mamica non stop sama, pa še spi ne ponoči, ali pa če ima še enega mladega nadobudneža doma, pa mora vse od doma do družine poštimat sama...pa mleka nima ravno v izobilju...jaz jo čisto razumem, da neha dojit...saj moraš biti skoraj bog, da vse to zmoreš. Mi smo z našim modernim življenjem daleč od narave, ne moremo se primerjat z živalmi, preveč imamo stvari na glavi... Sploh pa mislim, da je tistih žensk, ki imajo tako idealno shemo - kolikor pristavljaš, toliko spije in toliko se ustvari - zelo malo. Jih pa je nekaj in največ imajo tiste za povedat, ker vse gledajo samo skozi svoje oči, ne znajo se vživeti v kožo drugega in v njegovo življenje. Pretehtati, kaj je bolje potem - da ima otrok srečno, spočito mamo in s tem pravi občutek topline, varnosti, ali dojenje, je meni trapasto vprašanje, ker je jasno, kaj je bolj pomembno. Glede Postojne - vesela sem, ker so tam človeški, strpni, prijazni. Če ne bi doživela Po. bi mislila, da so povsod tako nestrpni in neprijazni, pa nestrokovni, kot so bili z mano 2x v Lj (z redkimi izjemami, katerim se opravičujem, ker posplošujem). Verjamem, da bodo v Po. taki tudi ostali, čeprav bodo morda imeli naziv otroku (ne)prijazna. Jaz vem, da oni itak so otroku prijazni - z nazivom ali brez, to pa zato, ker so v njej ljudje, ki mislijo s svojo glavo in verjamem, da bodo tudi naprej.
|