RE: Samo res tako povezani.....

RE: Samo res tako povezani..... (Polna verzija)

Forum >> [Skupnost RR] >> Čvekanje ... v tri dni ...

Sporočilo

ronja -> RE: Samo res tako povezani..... (4.12.2009 16:17:01)
Se mi, dostikrat, ne samo za bližnje in ker je postalo zelo moteče, sem zadevo precej "zaprla" in pustim blizu samo informacije, ki jih moram vedet ali pa so smešne - recimo včasih vem, da bo nekje nesreča in grem po drugi poti - za 2x vem, da nas je intuicija rešila, obakrat je bila res tam nesreča. enkrat je bila z mano ronja, drugič pa lejla... Še vedno se mi kdaj zgodi, da o kakem človeku nekaj vem, kar tako. Včasih je čudno, ker se moraš potem delat, da ne veš in skoz mislit na to, da se ne zarečeš, ker potem ne moreš pojasnit od kod tebi to... Pa razne bedarije seveda tudi, to me ne moti. mi je čisto zabavno sanjat kaj takega, kar se potem zgodi, pa čeprav je totalna bedarija[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Vsaj nasmejim se[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. ko sem bila v oš, sem sanjala predavanje na faksu, recimo - mi je bilo ful čudno, ker sem v sanjah vse razumela, ko sem se zbudila, pa nič .-valjda, takrat še kvadratne enačbe nismo jemali, kje šele integralov[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Skratka od največjih traparij -ne praši, kako sem si razlagal gtalk, ki sem ga sanjala, ko še interneta nisem poznala - so se mi vsi smejali, akj sem to sanjala[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] - pa do zelo resnih stvari... Pa prijateljice vedno kličem med porodom(pa se sicer bolj redko slišimo, ker nočem morit zadnji mesec nosečnosti), enostavno čutim, da se nekaj dogaja. Pri dveh sem tudi vedela, da sta zanosili, predno sta mi povedali. Spomladi sem imela tak občutek za psičko, da jo zadnjič vidim, še rekla sem to lubiju in sama sebe prepričevala, kako je to neumen občutek, saj bo vendar še vedno čisto blizu, pri tašči in tastu (kjer je bila večino časa že nekaj časa) in tudi če bi zbolela, jo bomo lahko prišli takoj obiskat. no, pa sem spet imela prav[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image].

botrca -> RE: Samo res tako povezani..... (4.12.2009 16:28:13)
Lisička dada kar kurjo kožo sem dobila ko sem prebrala tvojo zgodbo. Kaj se nam vse dogaja. Meni se je zgodilo ko je umrla teta (mamina sestrična). Celo noč nisem mogla spat, v službi sem bila vsa nemirna in razdražena, nakar me pokliče moja sestra in pove da je teta umrla. Ko je pa od moji omi umrla sestra se je pa ura vstavila. Nekaj je na tem.

Urša -> RE: Samo res tako povezani..... (4.12.2009 16:36:35)
Lisička Dada, o tem si pa že enkrat pisala (pod prejšnjim nikom verjetno), sem se vsega spomnila...ali pa sem ravnokar doživela neke vrste deja vu. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

Gina -> RE: Samo res tako povezani..... (4.12.2009 16:59:21)
Je, ves čas se mi dogaja. Res je malo strašljivo. Tudi mojim domačim se je to skoz dogajalo. Zgleda da imamo to v familiji. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Ko je umrla moja mami, zvečer nisem in nisem mogla zaspati. Kar naenkrat je stala tam - moja mami- sredi spalnice, jaz na pol zavestna, vedela pa sem,d a sanja se mi pa glih ne, pa je rekla: Vse bo ok!, me pobožala in v hipu sem iz tiste toalne nervoze zaspala. Naslednje jutro še nisem vedela, da je točno takrat, ko je bila v moji sobi umrla, ker je moj mož izklopil vse telefone. Ko sem zjutraj obuvala superge, so bile črne barve in vse v meni je tulilo, ne obuvaj teh čevljev, mrtvaški so, ne obuj jih, mrtvaški so... Res so bili. Od kod so prihajali glasovi, ki sem jih utišala ne vem. Vem pa, da sem jih odgnala in obula tiste črne superge, ne da bi vedela, da moje mame več ni. Sovražim črne superge, od tedaj naprej nisem nikdar več nobenih podobnih obula. Drugače sva bili z mami čisto povezani že prej. Ko sem enkrat nehala z enim fantom, pa vso noč jokala, me je klicala kaj je z mano, ker polkna tolčejo in tolčejo in da ona ve, da je z mano nekaj narobe. Enkrat me je klicala, da ne smem po eni poti domov, da moram po drugi, pa sem šla. Na prvi je bila takrat, ko sem se vozila domov, huda nesreča. Ko je mojo mami zadela kap, sem vedela, da je nekaj narobe. Tako sem bila priklopljena nanjo, ne da bi bila tam, da sem ji lahko opisala vse dogodke v bolnici za dva dni skup. Enako je bilo z mojim dedkom, ko ga je zgrabila prostata. KO je pa moj dedek umiral, sem natančno vedela, kdaj ga nazadnje vidim. Če nekdo intenzivno misli name, ga čutim da to dela. Odnese me k njemu. Če ga tisti hip kličem, je še vsak to potrdil, da je to res. Oče mi je povedal, da sem noseča, preden sem mu sama povedala. Vedela sem, d a ima moj oče drugo žensko. Vedela. Vedela sem, kakšen karakter ima kakšen od mojih otrok že v trenutku, ko so bili še v trebuhu. Čutila sem jih, kot bi se poznali od nekdaj. Teh reči je še za roman. Dežavu-ji se mi tudi dogajajo. Čez intuicijo ga pa ni. Spoštujem jo, ker ima večinoma prav. Še bolj kot glava. Sem pa ravno danes razmišljala, ali je to intuicija ali notranja ura ali kaj imamo vgrajeno ljudje to... kadar ponoči vstanem, pa grem na stranišče, vedno pomislim, koliko je ura. IN čisto vedno vem na 15 minut natančno, pa vstajam ob različnih urah, kadar že vstajam. Najbolj hecno pa je, da me vsakič, ko potem zares pogledam na uro, preseneti, kako to, da sem vedela.

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (4.12.2009 18:00:35)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Raho -> RE: Samo res tako povezani..... (4.12.2009 18:16:27)
Ko mi je umrla babica, sva bila z možem v Ljubljani, na vratih Rudnikovega Outleta. Pred vrati sem se obrnila in rekla: Greva domov! (mož me je samo neumno pogledal, ker me ponavadi ne spraviš IZ trgovine) Ampak čutila sem, da moram v tistem trenutku domov. Ko sva sedla v avto, mi je zazvonil mobitel in mama mi je sporočila, da je babica ravnokar umrla. 2 tedna po rojstvu sina, so se naenkrat v stanovanju ugasnile (samodejno) vse luči in odprlo se je tesno zaprto okno. V 30 sekundah so se vse luči prižgale in vse je bilo tako kot prej, šla sem zapret okono, ko sem se vrnila, je mali ob sebi imel belega medvedka, ki sem ga kupila, ko sem zanosila, čeprav je bil na popolnoma drugem koncu posteljice in dva tedna star dojenček nikakor ne bi prišel do njega. Jaz še danes trdim, da je babica prišla pogledat svojega pravnuka, ker si je zelo želela, da bi jaz imela otroka, da bi ga lahko bila videla, pa se ji pač želja ni uresničila. Je pa res, da sva bili z babico izjemno povezani.

Najki -> RE: Samo res tako povezani..... (4.12.2009 18:27:25)
Se mi dogaja in se mi je zgodilo, sam ne bom pisala o tem, ker je se prevec sveze in boli. Vsak dan pa vozim po intuiciji in predvidim vsakic, ko izza ovinka kdo pripici in seka, ceprav sem pogosto na isti cesti in nimam tesnobe, ce je vse o.k., tako da sem se z upocasnitvijo izognila ze mnogim nesrecam... Tudi za divje zivali na cesti vedno cutim, ceprav je vcasih samo miska [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Pa tudi se redno dogaja, da se spomnim na nekoga iz preteklosti, par dni kasneje pa ga srecam.

ellie -> RE: Samo res tako povezani..... (4.12.2009 19:02:21)
Meni se tudi že celo življenje dogajajo takšne nenavadne stvari. Se mi zdi, da bolj si pozoren na to in bolj verjameš v to, bolj to opaziš. Pred 10. leti smo šli jaz, moj fant in njegov bratranec iz morja. In smo se ustavili še v trgovini. Bratranec pa je poklical svojo punco, da bo čez 4 ure doma in da se vidita. Moj fant pa je v hecu rekel...ja, če ti ga bom živega pripeljal domov. In po pol ure vožnje smo imeli hudo prometno nesrečo. Sicer smo vsi preživeli...ampak bratranec je imel najhujše poškodbe...ker ni bil privezan. Tako da smo komaj naslednji dan šli domov, ker so naju odpeljali v bolnišnico. Lani sem spoznala enega človeka, pri katerem sem taoj začutila neko povezanost...kot da bi ga poznala celo življenje. Res sva se ful ujela. Najbolj zanimivo pa je bilo...ko sva en večer klepetala na msn...in sva si pošiljala linke od youtube...pač komade, ki so nama všeč. In potem je minilo kakšnih 20 min, ko se on ni nič javil pa tudi jaz ne. In sem mislila, da je pač šel spat...ker je bilo že ful pozno. In mu pošljem še en komad...v isti sekundi pa tud on meni pošlje. In sva en drugemu poslala isto pesem. Čeprav je prej najin izbor bil ful različen. In potem komad The reason od Hoobastank. Eno noč sem se zbudila (vsaj mislila sem, da sem se...to še zdaj ne vem, kaj se je v resnici dogajalo). In je od vrat spalnice proti meni lebdela ena postava. Sem jo prav živo videla...je imela dolge svetle lase in dolgo belo obleko. In ko je prišla do mene...sem rekla, da naj gre stran...in ni hotela. Ko se mi je že čisto približala, sem začela krilit in kričat...sem se je ful bala. Tak da se je moj zbudil, ker sem ga čisto prestrašila s kričanjem. Zjutraj pa mi ni dalo miru...in sem šla pogledat angelske karte. In sem našla identično pojavo (angela). In spodaj sporočilo...da mi prinaša sporočilo od meni ljube umrle osebe. Da mi sporoča, da je z njim vse ok...in da naj več ne skrbim. Ampak nisem našla povezave z nobeno osebo. Je pa 1 leto za tem moj dober kolega (bivša ljubezen) naredil samomor. Sem bila zadnja, ki me je klical.. In od takrat se mi na čase dogaja, da ga vidim v kom drugem na ulici, ponoči sanjam ful živo o njem, misli mi nekontrolirao uhajajo k njemu. Prav spooky vse skupaj... No...pa še cel kup takšnih in drugačnih štorij imam. Imam pa tud izredno močno intuicijo.

Anonimen -> RE: Samo res tako povezani..... (4.12.2009 19:27:26)
Meni se to ne dogaja in v to niti ne verjamem. No, saj najbrž se mi zaradi tega ne dogaja. Mislim, da moraš biti malo dovzeten za take... hmmm... stvari.

Najki -> RE: Samo res tako povezani..... (4.12.2009 19:56:17)
Mah niti ne, sam opazit moras. V bistvu je recimo pri izbiri ali odlocitvi to obicajno prvi obcutek, ki te sili k izbiri, takoj zatem zacnes racionalno tehtat oba, ampak cisto prva stvar je intuitivna. Moras se jo samo naucit poslusat. Jaz sem zacela to ugotavljat ze konec osnovne sole, pa te kar prav vodi. Je pa del intuicije tudi neka mesanica znanja, opazanj, poznavanja okoliscin in skupek vsega, ki se v mozganih sestavi v sliko. Ce mene vprasas, se sesti cut splaca poslusat in brati namige, ki ti jih zivljenje ponuja.

mamamajča -> RE: Samo res tako povezani..... (4.12.2009 21:22:06)
IZVIRNO SPOROČILO: Meta. Meni se to ne dogaja in v to niti ne verjamem. No, saj najbrž se mi zaradi tega ne dogaja. Mislim, da moraš biti malo dovzeten za take... hmmm... stvari. Jaz tudi nikoli nisem in ne pravim, da imam zaradi tega, kar se je zgodilo, nadnaravne sposobnosti. Si tudi sama ne znam razložit, kaj je bilo, in jaz v tistem trenutku, tam v bazenu, nisem ČUTILA, da se je doma nekaj zgodilo. Ampak se je in ni prijetno. Zaradi te izkušnje se grozno počutim. Je najbolj negativna izkušnja v mojem življenju in vra* po intuiciji- če je takšna, je nočem. Nikoli več.

ronja -> RE: Samo res tako povezani..... (4.12.2009 21:40:52)
kdo pa govori o kakršnihkoli nadnaravnih sposobnostih? To ni nič nenaravnega! Tudi za strelo so mislili, da je nadnaravna božja sila, pa jo čisto komot razložimo z elektroni, ki skačejo sem pa tja, recimo. Pač tega še nismo razložili, kar pa ne pomeni,d a je to karkoli posebnega. Jasno, da nimajo vsi enakih senzorjev, saj tudi vidimo različno dobro, pa slišimo, pa tečemo različno hitro. kar pa ne pomeni, da je to nadaravno ali pa da se nič ne dogaja. Za nekoga iz vesolja si pri miru, tudi če si najšprinter. za mravljo si maratonec, pa če samo 3 korake z berglami narediš. raho, jaz pa sem bivšega fanta na novo leto na vso silo hotela spravit do njegove babice - in ko sva prišla, je umrla. mi je bil ful hvaležen, da sem težila, da jo mora it pogledat. niti ni treba, da si nekaj ful povezan s temi ljudmi, se mi zdi. samo če je preveč, je pa ovirajoče v življenju in nekak ne moreš bit sproščeno srečen. Ena srednja mera, hehe, kot vedno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].

mayflower -> RE: Samo res tako povezani..... (4.12.2009 22:08:46)
Ja- jaz že nekaj časa vem, da imam ta šesti čut. Pri meni deluje samo pri ljudeh na katere sem moćno navezana. Pet let nazaj mi je za pljučnim rakom umrl stric, ki mi je bil kot oče. Sred noči sem se zbudila, se dvignila iz postle in čutila neko prisotnost, potem pa nazaj zaspala kot ubita. Mož se mi je zjutrej smejal, dokler nisem poklicala domov in sem izvedela za stričevo smrt. Drugače je pa mož diabetik in tukaj ima moj šesti čut dosti dela[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley7.gif[/image] Preštevilne so že bile noči, ko se naprimer zbudim ob štirih zjutrej in ugotovim, da ima mož hipo. Ampak to moraš doživeti, da razumeš. In imel je že zelo nizke cukre, pa sem ga na srečo še vedno spravla k sebi.

Tanja55 -> RE: Samo res tako povezani..... (4.12.2009 22:25:32)
In tisti občutek "deja vu" (že videno)... ničkolikokrat sem bila na krajih, za katere sem vedela, da me tam še nikoli ni bilo, a sem kraju kljub temu poznala. Vedela sem, kar je za ovinkom, čeprav me niti na ovinku še nikoli ni bilo. Spominjam se obrazov in glasov ljudi, ki še niso prečkali moje življenjske poti, a so mi ljub temu tako znani in domači, da se ne da opisati. V določenih prostorih se počutim izredno dobro, morda celo domače, pa čeprav sem prvič tam - in šele naknadno ugotovim, da se je v tistem prostoru zgodilo nekaj recimo zelo lepega. Evo, tole se meni dogaja ves cas. Grem na kaksen kraj in se mi zdi, da sem tam ze bla, vidim stavbe, ki jih se nikoli prej nisem, pa se mi zdijo cisto znane. Srecam ljudi, ki jih nikoli prej nisem, pa so mi cisto domaci.Vcasih razumem jezik, ki ga sicer ne znam. Svoj notranji obcutek poslusam vedno, ker se nikoli se ni zgodilo, da nekaj ne bi drzalo,kar sem cutila, da moram naredit ali kamor moram it. Ce slucajno kdaj zanemarim ta sesti cut se vedno takoj mascuje in slej ko prej se vrnem nazaj na tisto, kar mi je obcutek govoril ze v zacetku. Najbolj mocna izkusnja je bila, ko mi je umrla mami. Poslala me je v 60km oddaljen kraj, nekaj sem morala uredit in predno sem sla, je rekla jutri se vrni, ni treba danes, bos prevec utrujena. Nekaj me je gnalo, da sem sla mimogrede na Brezje in se umirila, pripravila, da mogoce se pa vse ne bo dobro izteklo. Cez eno uro sem hitela nazaj k mami, ker me je gnalo, da moram, da ji mam se tolko za povedat. Prisla sem 10 min prepozno, ampak imela sem se cas poslovit. Nihce ni pricakoval, da bo umrla tisti dan, ker sploh ni bla slaba in je blo vse v redu z njo cel dan...ampak tisti cas, ko sem bla jaz na Brezjah (povedala mi je babica, ki je bla pri mami) je mami zgubila zavest in se ni vec zbudila.

rija -> RE: Samo res tako povezani..... (4.12.2009 23:37:55)
jaz sem tako zelo povezana samo z možem in najboljšo prijateljico. in menda to nista brez razloga [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] pa izjemno močne deja vuje imam. to pa ja...

zmajaz -> RE: Samo res tako povezani..... (5.12.2009 0:46:57)
No pa še jaz eno povem - čeprav je ravno taka ura, da mi ni najbolj take za pisat. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Nekaj dni preden je umrl od mame stari ata, je bilo več ljudi pri njih doma na obisku in so sedeli v kuhinji, ki je tik poleg vhodnih vrat. Sredi pogovora (in sredi belega dne je bilo to) nekdo potrka na vrata. Vsi utihnejo in en pač reče: "Naprej!". Pa nič. Se pogovarjajo dalje in spet potrka. Spet rečejo: "Naprej", pa nič. Moja mama je bila prepričana, da je prišla domov njena sestra in jih zafrkava. Pa se postavi za vrata in tisti trenutek, ko spet potrka, hitro odpre vrata. In pred vrati ni bilo prav nikogar. Čeprav so vrata na takem koncu hiše, da se tako na hitro nihče, ki bi trkal, ne bi mogel nikamor skriti, teče še okoli hiše in nikjer nikogar. Pride nazaj not in pove, da ni nikogar (čeprav je 5 ljudi jasno in glasno slišalo, da je nekdo trkal), njen stari ata pa nekoliko odsotno reče: "Mama je prišla po mene" (s tem je mislil že umrlo ženo). Sestra, za katero je mama mislila, da jih zafrkava, je prišla domov šele čez nekaj ur in ni imela pojma o nobenem trkanju, stari ata pa je čez nekaj dni umrl. Pa to je samo eden od čudnih dogodkov, ki so se zgodili v tisti hiši.

Teya D. -> RE: Samo res tako povezani..... (5.12.2009 10:54:22)
Ja tudi sama imam ta šesti čut, občutek ki me nikoli ni prevaral. Glede bližnjih tako ali tako, s telesom pa zaznam tudi osebe, ki jih ne vidim in so kak meter oddaljene od mene. Npr., ko smo imeli tatove, čeprav nisem slišala nič ali videla, sem vedela da nehče nekje je. Moj je tako šel pogledat in res zasačil nekoga, ki ga pa po teku za njim vseeno ni uspel dobit. Babica, ki sem jo imela rada, ki sem pri njej prebila večinoma svojih počitnic je umrla pred 6leti, teden po mojem odhodu domov. Njej sem lahko zaupala vse, nikoli me ni kregala, tepla ali kaj podobnega. Zato sem jo imela tako rada in jo zelooo spoštovala ( da nebo pomote tudi starše enako ). Ko se je bližal čas za odhod domov, saj se je kmalu bližala šola, mi je babi pokazala vse kar je kdajkoli spekla, kako se naredi, me poučila o nekaterih stvareh. Sama sem takrat to vzela tako samoumevno, še rekla mi je naj si zapišem, pa si nisem saj sem mislila da mi bo ona še enkrat povedala. Čutila sem neko energijo med nama, kot da res poslavlja, še vprašala sem jo zakaj mi naenkrat vse to razlaga, je rekla da sem njen naslednik, da bom vedela. Cel teden pred šolo sem mislila nanjo. Nisem mogla spat, vleklo me je k njej. Povedala sem mami, klicala babico. Ni bila bolana, okrevala je po kapi, vendar je rekla da se je počutila enkratno. Par dni za tem, me je zjutraj preplavil nenavaden občutek. Kot da zraven mene nehče stoji. Ni mi dalo mira kaj je to, kaj je ta energija. Takoj po klicu mame domov, ki je jokala in nam povedala da je babi umrla, je občutek izginil. Vse je izhlapelo. Kot da bi neka teža padla dol z mene. Komaj sem se poslovila od nje, videla sem jo v kuhinji kako zajtrkuje, kako mi na potki pri pokopališču maha da odhaja, čeprav je ležala v vežici. Zadnje besede so bile te, da sem takšna kakršna sem najboljša in da naj se nikoli ne spreminjam ali pustim da bi me slabe stvari pretentale. Naj bom dobra in naj nikoli ne odklonim pomoči komurkoli ki me zanjo prosi, če je le v moji moči. To je bilo izrečeno v pogovoru. Kako sva prišle na to temo še danes ne vem. Povem lahko samo to, da mi dan pred božičem in na dan božiča diši njeno sveže pečeno pecivo. Tist vonj...saj ne vem niti povedat prav. In v tem prazničnem času jo zeloo pogrešam, čeprav je od tega že kar nekaj let.

tanjusi -> RE: Samo res tako povezani..... (5.12.2009 13:54:18)
tudi jaz imam eno izkušnjo, ko sem se prav prestrašila sama sebe... V službi kjer delam se je že dalj časa vedelo , da je šefica neozdravljivo bolna in v bistvu je bilo še samo vprašanje časa kdaj se bo poslovila, vedeli smo da se iz bolnice ne bo vrnila. In nekega dne zazvoni telefon (zazvoni najmanj 20x na dan) in v tistem trenutku sem pomislila zdajle bo pa slaba novica, v moj prostor je prišla objokana sodelavka, ki se je javila na telefon, v bistvu sem vedela kaj mi je prišla povedat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]... to je bila izkušnja, ki mi je najbolj ostala v spominu in ob kateri še danes dobim kurjo polt...

Anonimen -> RE: Samo res tako povezani..... (5.12.2009 14:01:32)
teya idela sem jo v kuhinji kako zajtrkuje, kako mi na potki pri pokopališču maha da odhaja, čeprav je ležala v vežici. ti to resno????? prav fizisno si jo videla????[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley3.gif[/image]

TomTaylor -> RE: Samo res tako povezani..... (5.12.2009 14:36:33)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja Pa razne bedarije seveda tudi, to me ne moti. mi je čisto zabavno sanjat kaj takega, kar se potem zgodi, pa čeprav je totalna bedarija[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] . Vsaj nasmejim se[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] . Ja, tole je pa pri meni čisto isto. Nazadnje smo v bajto montirali vrata. Moj nekaj prčka, meri, gliha...Jz pa čisto mimogrede dodam "tuki nekej ne bo štimalo" Kaj ne bo štimalo? Seveda da bo, zakaj ne bi, saj sem JAZ vse zmeril, mora štimat! Kaj ne bo štimalo? "Ne vem, nekaj z vrati." Ne bo štimalo? ....ph, ph!...Ne bo štimalo, ne bo štimalo..(pa zraven zavija z očmi) Da vrata gor in se zatikajo. Keramičar postrani položil ploščice (mater mu šalabajzarsko). Pol je blo pa rezat treba vrata, pa brusit... Pa še več takih prigod je, ampak moj vedno zavija z očmi in reče: "ti kao kr neki veš, an'?" (sam jz včasih res vem[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image])

TomTaylor -> RE: Samo res tako povezani..... (5.12.2009 14:38:13)
Drugače pa en namig: Urjenje intuicije - Laura Day

Teya D. -> RE: Samo res tako povezani..... (5.12.2009 15:24:22)
IZVIRNO SPOROČILO: miska_mccute teya idela sem jo v kuhinji kako zajtrkuje, kako mi na potki pri pokopališču maha da odhaja, čeprav je ležala v vežici. ti to resno????? prav fizisno si jo videla????[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley3.gif[/image] Še sama si ne znam razložit tega... Verjetno mi je bilo tako hudo, da sem si jo naslikala. Tako so mi to potem pojasnevali drugi. Hoteli so me peljat na inekcijo da se pomirim, pa nisem hotela it. Pogovarjala sem se z njo kot da sedi zraven mene v kuhinji, umrla pa je v spanju ( ponovna kap ). Spomnim se, da mi je sestra pravila naj se poslovim, naj ji rečem da lahko gre, ker drugače ne bo odšla. Bila pa je tak kot, ma ne vem povedat, kot nek sij, svetleča, bolj motna, kot človek v megli. In ko sem vzdignila roko, ji pomahala, je vstala in odšla po potki... Od tistega časa je ni bilo več. Edino kaj se dogaja, kot sem že napisala, da za praznike vonjam 'njeno pecivo'. Tisti vonj, kot je bil takrat ko mi je kazala. Verjetno me ti prazniki in toplina, vsi veseli, k temu tudi spodbudi. Zanimivo je, da vonjam pecivo pa ga ni in nihče ga ne peče. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] To je šele uganka.

Saša27 -> RE: Samo res tako povezani..... (5.12.2009 20:01:11)
Z mojo mami imava posebno vez. Velikokrat se naredi, da primem mobitel v roke, da jo pokličem, a v tistem trenutku mi prične telefon zvoniti, kliče mami. Ogromnokrat poveva ne samo enako besedo, tudi cel stavek naenkrat, imava enake misli. Vedno čutiva ko je katera slabe volje. No zgodilo se je pred nekaj leti, ko je umrla moja teta na katero je bila mami zelo navezana. Ko sem izvedela, da je teta umrla, sem takoj rekla svoji prijateljici, da me je strah za mami, kako bo to prenesla. Tri ure po smrti tete smo peljali mami v bolnico, ker je doživela srčno kap, na srečo je sedaj vse vredu.

naja7 -> RE: Samo res tako povezani..... (20.1.2011 21:37:19)
10.9.2005 s kolegi sem se odpravila v celje v kino. Moj deda je bil v bolnici že dobre 2 meseca zaradi metastaz okoli mehurja. diagnoza od pov leta do leta življenja. in seveda se vsak dan prpravlaš da te bo zapustila ljubljena oseba... ampak nikoli si nisem želela da bi bilo to takrat ko jaz uživam... skratka šli smo na zadnjo predstavo, začela se je ob 00:20 in ob 1:15 mene nekaj špikne pr srcu kt bi mi kdo kaj potisnu tja. začne me dušit v paniki zapustim dvorano, za mano prideta še fant in kolega me po obrazu osvežita z mal vode da sem pršla mav k sebi in smo šli gledat film naprej... Ko smo se vračali domov mi je utripal zaslon na telefonu, čeprav je bila baterija prazna že skoraj 2 uri. doma sem dala telefon polnit in se odpravila spat, razmišljala sem še sicer kaj je bilo tisto v kinu ampak ne dolgo. 11.9.2005 6:50 zazvoni domač telefon oglasi si babi, ki je nadstropje nižje, KRIK in JOK vsi smo vedeli kaj je narobe. Naslednji dan pa so mi povedali da je deda odšel 1:15 z močno aritmijo srca in dušenjem( kar sem jaz doživljala v kinu)... moje mnenje, ljudje ki smo si blizu smo med sabo povezani na vsakem koraku, ne vem kaj je bilo takrat s telefonom ampak vem da z bolečino pri srcu in dušenjem je deda meni rekel adijo....

kalbo -> RE: Samo res tako povezani..... (21.1.2011 7:44:55)
Teh prigod imam jest veliko. Stari stric je bil celo življenje en tak veseljak, pa več pijan ko trezen, vendar vedno pozitivna oseba. Prizadela ga je sladkorna in ker se seveda ni pazil, šmarnici pa tud ne odpovedal, je šla najprej ena noga, potem druga in pristal je na vozičku v domu za ostarele. Tam je še vedno veseljačil za šankom in strežnice ogovarjal. Bli smo na morju, ko se meni ponoči živo sanja, kako mi stric z nasmeškom na ustih govori: Luka, veš, jest sm pa s trdim umrl. Tisto noč je res preminil in mi ni jasno, zakaj je ravno meni prišel povedat, da je bil vesel, tudi ko je moral zapustit ta svet.

Stran: << < Prejšnja stran 1 [2] 3 4 Naslednja stran > >>