rožca26
|
IZVIRNO SPOROČILO: sara2007 uf mene pa zadnje včase hrbtenica boli kot . Ampak sem ugotovila, da jamranje nič kaj ne pomaga, zato sem pa rajši tih Drugač smo pa noseče, ne morte pričakovat, da bomo pa zdej kot na začetku nosečnosti. Zdej se bo šele začelo : zatekanje, hrbtenica, potem otrdevanje trebuha, nočni obiski wc-jev, itd.... Še najboljša rešitev pri tem je, da upamo, da nas tamali čimprej odrešili in da bo potem malo boljše. Ampak potem se bodo začele druge skrbi in stvari.... Ko se jst spomnim prvih dni po porodu, bi rekla sam katastrofa. Čeprav sem vedla, kaj vse me čaka, na določene stvari po pravic povedan sploh nisem bila pripravljena. Šivi so me boleli ko , gospoda ni bilo skoraj nič zraven, potem dojenje ni steklo, ker mleka sploh nisem imela itd..... In ja priznam prve dni sem študirala samo, lepo ali grdo povedan: a sem si mogla še tega hudiča na glavo nakopat. Pa čeprav v tistem momentu nisem mislila resno, in mi je za zdaj kar malo sram, kako sem lahko tako razmišljala, ampak je kar je. In to vam pravim samo za to, da veste, da ni vse vau, ko se otrok rodi - pa potrebno je takrat tudi malo mislit nase. mene tud hrbtenica boli, pa sramna kost, ampak se ne prtožujem, ker mi je pomembno sam to, da bo pupa zdrava in donošena. Kar se pa tiče težav, ko je prišel Vid domov ......... No, ne vem - jest tudi tukaj nisem ravno realna priča, ker je bil naš piko 6 t v porodnišnici in sem se zgleda že takrat psihično pripravila nanjga. Mene je predvsem skrbelo pravilno rokovanje z njim kot pa kaj drugega. Se mi zdi, da smo se mi fuuuuuuuuuuuuul lepo rihtali. Je res, da mi je kar pomagalo, ker je bil moj 2 meseca doma (ker si to lahko privošči pozimi), pa po vsej verjetnosti sva bila z mojim tok vesela, da smo končno vsi 3je doma, da nama ostalo ni bilo pomembno.
_____________________________
Doma imam dva sončka - Vida in Elo.
|