|
BeeBee -> RE: **** V pričakovanju + **** - 3. del (2.11.2009 18:02:38)
|
Ojla punce.
Po dolgih dveh tednih sem zbrala nekaj moči in prišla nazaj na RR.
Boli. Jočem.
Še vedno ne morem dojet,da Anje Tie ni več. Šla je tako hitro kot je prišla. Sploh se nisem zavedala.. In še zdaj upam,da se bom zbudila iz teh »sanj«
Ampak vem,da se ne bom. Nevem kaj je narobe z mano, ampak počasi se mi že meša.
Včasih sem bila močna ženska, težko me je bilo spravit na tla.
Kaj pa zdaj? Popolnoma sem zlomljena.. in strah me je,da se ne bom mogla več pobrat.
Brez mojega sončka se niti nočem.
30.tednov sem uživala v nosečnosti.. Čutila sem njene brce. Z vsakim dnem sem se bolj veselila,da jo bom spoznala, zaslišala njen jok in jo potolažila.
In naenkrat BUUUM. Imela sem jo v naročju in ji prigovarjala,da mora bit borka, se ne predat,da bova lahko hodili na sprehode. Ampak me ni poslušala.. V tistem trenutku 15.43 ji je nehal bit srček in je za vedno zaspala. To moje malo bitje, ki še niti živet ni prav začelo..
Punce, sesedla sem se na tla in kričala.. Zakaj jaz???? Zakaj sem 30. tednov lahko uživala potem pa sem dobila nož v srce..
Najhujše je bilo,da sem mogla it in jo tam pustit.. Brez nje sem šla domov in brez lepih novic.
Grozno je bilo poslušat na hodniku jok novorojenčkov, ko veš da tvoj otrok nikoli več ne bo zajokal. Vseposod okoli mene so bili srečni ljudje, jaz pa sem hotela umret.
Ne morem vam povedat kako sem se počutila, ko sem prišla domov in videla vse stvari.. voziček, posteljica, ležalnik… Vsa oblačilca čakajo na njo. Ampak nikoli ne bom dočakala,da ji oblečem njeno roza oblekico, ki sem ji jo kupila v Londonu.
Včeraj sva šla na njen grobek. Vse polno belih svečk je bilo gor. In bele rožice. Skoraj eno uro sem jokala zraven.. Mimo mene pa so hodili ljudje in me gledali. Nisem mogla vstran. Bit bi še mogla v trebuščku in brcat.
Ali pa vsaj bit v topli posteljici v bolnici. In čez kakšen teden bi že lahko šle domov.
Če bi bilo vse vredu.. Ampak ni bilo.. In tukaj je konec vsega.
Konec pravljice.
Se mogoče sprašujete kaj me je pripravilo do tega,da vam pišem?
Odprla sem maile in zagledala sporočilo: NOSEČI STE 37.tednov.
|
|
|
|