|
LadyWinter -> RE: **** V pričakovanju + **** - 3. del (28.1.2015 8:35:31)
|
Pozdravljene vse skupaj ! Preden karkoli rečem in napišem naj povem, da več kot samo občudujem prav vsako izmed vas,mamic, ki ste morale skozi največjo bolečino tega sveta... Zame ste res borke, spoštovanja vredne ženske, da so po vsem tem sploh še pripravljene živeti naprej.. Tudi sama sem mamica dveh otrok in že samo misel na to, da bi ju lahko izgubila me pahne v pogubo Tako, da... Spoštovanje prav vsaki izmed Vas.... Oglašam se Vam, ker delam diplomsko nalogo z naslovom ''''''''Izguba otroka v perinatalnem obdobju-izkušnje mater v slovenskih porodnišnicah''''''''. Verjetno mislite, da sem nora, da sem kaj takega izbrala, vendar me je zgodba zelo dobre kolegice, ki je otročka izgubila v 6.mesecu nosečnosti tako zelo prizadela-deležna je bila namreč zelo surove, grobe, nečloveške obravnave v porodnišnici s strani zdravstvenega osebja, da me je to totalno raz******* sploh, ker gre za poklic v katerem si jaz želim delati, za katerega študiram in od katerega se zahteva in pričakuje kar največ senzibilnosti in empatije pa še to ženskam, ki se jim je podrl svet in so izgubile nekoga za katerega so bile pripravljene živeti. Zadeva se me je tako zelo dotaknila in me prizadela, da sem se odločila reskirat in malo potipat to zadevo, kaj se v tem zdravstvu dogaja. Vem-zadala sem si zelo zelo trd oreh in s tem, da sem se za to odločila reskiram svojo diplomo ampak, kot pravim- v to sem se enostavno MORALA podat !! vest mi ne da miru sploh pa, ker se s tovrstnimi situacijami v zdravstvu skoraj nihče noče ukvarjat in se vsi temu raje ognejo... zdi se mi, da so te izjemne ženske deležne premalo pozornosti in čeprav vem, da neke bajne revolucije na žalost ne moram narediti, moram vsaj načeti en mali korak... Tudi sama poznam kar nekaj mamic, ki so morale skozi to in po njihovih pričanjih ni problem v tem, da one ne želijo govorit o tem ampak je problem v ljudeh okoli njih-oni ne upajo in nočejo spraševati. in točno to se je zgodilo, ko sem ljudi spraševala, če slučajno poznajo koga, ki je izgubil otročka od nekako 4.meseca nosečnosti naprej in odgovor je bil v večini ''''''''ja, poznam, ampak raje ne bi, ne upam omeniti ali so pripravljene sodelovati''''''''.... Tako, da ste moje edino upanje prav ve. Rada bi vam posredovala link do spletne ankete z omenjenim naslovom in upala, da bi se na vprašanja odzvalo čim večje število žensk. Je pa stvar striktno anonimna in niti jaz nimam vpogleda v to kaj katera odgovarja...Skratka, v stvar sem padla z več kot le dušo in telesom. Vem, kompliciram si življenje ampak to enostavno moram storiti . Za Vaš odgovor se Vam že v naprej lepo lepo zahvaljujem. In še enkrat, s kar največjim spoštovanjem. Teja*
PS/ V poštev bi mi prišle ženske, ki so tovrstno tragedijo doživele nekako od 22.tedna nosečnosti naprej oz. do otrokovega 7.dneva življenja.
to sporočilo boste lahko zasledile v večih forumih saj želim pridobiti res kar se da veliko izpolnjenih vprašalnikov. je pa stvar kar obsežna, reševanje bi Vam vzelo cca.10 min. Upam, da uspe**** bi bila pa tudi hvaležna, če bi si malo med sabo poslale oz. če za katero mislite, da bi bila pripravljena rešit.
https://www.1ka.si/a/54846
|
|
|
|