Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: pikica* IZVIRNO SPOROČILO: Mič II IZVIRNO SPOROČILO: pikica* IZVIRNO SPOROČILO: Rožica I IZVIRNO SPOROČILO: pikica* Svaku in njegovi punci sva kupila eno lušno družabno igro, onadva pa sta rekla, da jo že imata in da naj jima kupiva kaj drugega. ------------------ Meni je to normalno. Kaj pa naj rečeta- o, hvala, sicer eno takšno že imava, ampak bova imela dve ! Če rečeta, da bosta dala dalje, bosta spet čukasto gledala, če podarita naprej na skrivaj- enako... Kaj bi ti v tem primeru naredila? Jaz pač rečem, če slučajno imajo račun, da zadevo zamenjamo. In če mi to kdo zameri, potem pal naj oz. mi raje naj ne kupuje ničesar več, ker mi itak same težave povzroča z darili . No, zadevo se da tudi na lep način povedat. Jaz ne bi nikoli rekla, da to že imam in naj mi tisti, ki me obdaruje kupi nekaj drugega . Mogoče sem trapasta, ampak nekako mi to ni po bontonu. Bi raje videla, da rečeta, da bosta dala naprej. Sploh, ker sva povedala, da računa nimava več. Možno pa je, da sva midva čudna. Kaj pa bi po bontonu lahko lepega rekel? Ok, lahko spustis, naj zamenjajo, ampak kaj bos potem s tem darilom . Ja, saj se strinjam....zelo težko je v taki sitaciji kaj pametnega rečt. Ampak mi pa res vse dol pade, če mi obdarjenec darilo takoj, ko ga odpre, porine v roke in reče, da naj mu kupim nekaj drugega. Meni tak človek deluje kot razvajenec s polno ritjo. Še posebej, če sam ni kaj posebej inovativen in pozoren pri izbiri daril. Meni je pa samo neposreden. Ce nekaj ima, kaj je na tem taksnega, ce pove, da ima darilo dvojno? Naj se full finega dela, kako je darilo oh in sploh. Saj je samo stvar. Meni sta pozornost in iskrenost pri sprejemanju (ali zavracanju ) le teh bolj pomembna od stvari samih. In ce pricakujem, da bo obdarovanec iskreno sprejel darilo, sem lahko toliko fer, da sprejmem tudi odziv, ki ni bil v prvotnem planu. Mi ni nic takega, ce nekomu ni nekaj oh in sploh in bas vsec. Kaj cem, sem se usekala, ce se to zgodi . Sicer mi je ljubse, da je tudi druga stran tako navdusena kot sem jaz vesela, da podarjam, ampak ce ni, kaj potem.
|