Chi_Pita
|
Hei ... Najprej moram komentirati slikico od somic - mali je pravi cuker 
Evo punce moje, javljam se vam po dolgem času. Vidim pa, da zaenkrat ni nič novega - priznam, da sem vas površno prebrala, ampak veselo novico bi 100% videla 
No najprej hvala za čestitke. Z malo Gaio smo v nedeljo prišle domov - priznati moram da je bilo v bolnici zelo naporno (bila sem 4 dni pred porodom in 4 dni po porodu). Ne morete verjeti kako sem vesela, da sem končno doma
Na kratko da vam opišem svojo zgodbo:
10.4. so me zadržali v bolici, ker mi je ctg risal popadke - jaz jih nisem čutila ... ostala sem na opazovanju, ker sem bila že 6 dni čez rok. Tam se ni dogajalo nič posebnega, le to da se mi je mešalo, ker naša pupa ni in ni hotela priti. Trebuh sem mislila, da mi bo počil. No po viziti in pogovoru z dr. Lovšinom smo se odločili, da stvar pospešimo - Bila sem tako vesela, da se bo končno začelo. Dal mi je neko svečko - jaz sem mislila, da je za sprožitev popadkov - bila pa je za mehčanje mv - zato se niti ni nič dogajalo. No čez dva dni, pa mi je spet ctg risal popadke - spet jih nisem čutila - imela sem spet pregled in dr. Lovšin je rekel, da gremo kar rodit - ni mi rabilo dati svečke za sprožitev popadkov. No v porodno sem prišla ob 10ih in bila s svojimi popadki - ki jih sploh nisem čutila - še vedno ... ob 12ih mi je dr. Ravnikar predrl mehur in smo čakali - aja seveda vse je potekalo brez kakršnihkoli protibolečinskih pripravkov... ob 15ih so mi dodali umetne popadke, ker drugače ne bi še danes rodila.  No potem se je pa vse skupaj kar hitro odvijalo- priznam, umetni popadki bolijo, vendar sem res pričakovala večjo bolečino. Mogoče sem jaz čudna, vendar sem se non stop smejala. Ko pa je bilo treba potisniti so nastali problemi ... naša punca ni in ni mogla vn. Bila je z obrazom obrnjena navzgor (baje to ni v redu) in 3x ovita v popkovino, ki jo je ob vsakem potisku in ko je že bilo čelo zunaj kar nazaj potegnila. Prosila sem za pomoč - sledila je prava panika. Kar naenkrat je bilo okoli mene polno babic in dr. Ravnikar - rodila sem z vakuumom. Punce moje, razrezana sem po dolgem in počez, šivi bolijo za ****, komaj hodim, sedeti ne morem, venar sem najsrečnejši človek na svetu, odkar sem dobila svojo štručko v naročje. 
No rodila sem 14.04.2010 ob 17.15. našo Gaio (4190g in 56cm), ki je zlat otrok. Spanje in hranjenje nam zaenkrat tečejo odlično - upam, da bo tako tudi kasneje. Bom pa naredila albumček in dala še kakšno slikico naše princeske. 
Punce, želim vam čimlažji porod in zdrave, nasmejane štručke. 
Ne smem pa pozabiti pohvaliti celotnega osebja v SB Izola - vsi so bili čudoviti!
Punce grem zdaj malo počivat, pokomentirala vas bom ob priliki.
_____________________________
"Držite se svojih sanj. In naredite vse kar je treba, da jih spremenite v resničnost!"
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.. ja ja še vedno sem tu... 
kako ste kaj? 
pa mogoče pospešiš!
.. danes sem že mislila, da bom morala na hrib, zato sem takoj po sprehodu šibala pod tuš oprat glavo, itd.. pa se je vse skup umirilo 
no ja bo že.. popadki sicer so, sam niso še redni 
čaka da mama pomije okna.. 
zdaj grem do sestre, se dobro najest ker mama peče krompirčka in piščanca (mogoče bo hojda v 4 štuk kaj pomagala) pol pa morda še na kak sprehodek.... če bo počutje ok, če ne se bomo lotla res sama okna pomivat 
Aja, pa včeraj smo dopolnili 1 teden 
