Anonimen
|
Pozdravljene babuške!
Ko berem tele zapise o prav zares vražjih taščah, v meni kar vse vre in prva reakcija je neznanska jeza  . Zato bom popolnoma iskrena in direktna, poskušala vam bom pomagat' po svojih najboljših močeh, toda brez slepil, zato upam, da ne boste jezne name, ker ne bom prav nič "prijazna":
1) Ko se človek znajde v takšnem bolečem odnosu, je to znak, da ima tudi sam težave, ki najverjetneje izvirajo iz otroštva. Zato, če imate nerešene težave s taščo, ki vam grenijo življenje, se najprej vprašajte: Kaj je z mano narobe, da si vse to dopuščam, da svoji tašči ne znam postaviti meja oziroma se ne znam uspešno zaščititi??? Od kje izvira ta moja nemoč??? Ker v resnici ni važno, kakšna je tašča, temveč je pomembno, kako se na njo odzivate. Vprašanja: Pa kako je lahko takšna? so popolnoma nesmiselna, potrebno je delati na sebi: Kaj naj spremenim v svojem vedenju, da se bom lahko uspešno zaščitila pred njenim odnosom do mene, ki ga doživljam kot vdor vame?
2) Pri tovrstnih taščah je zelo pogost sopojav njen sin, ki je tipičen MAMIN SINČEK. Gre za čustveno invalidnega moškega, ki ga je mama toliko ranila, da se v resnici boji žensk, mamo pa kuje v nebo (v smislu mama je samo ena, žensk pa je na milijone). Takšen moški v resnici sploh še ni odrasel, ampak je še vedno majhen dečko, ki se mame boji. Zato se ji tudi ne upa upreti, kar se v obrambnem mehanizmu pokaže kot to, da jo prav vedno zagovori z izgovorom, da ona vse počne iz ljubezni. Bodimo pošteni: Kakšna ljubezen neki je to, da sinu uničuje zakon, vnuka pa poskuša "ukrasti" mami? Oprostite, toda to nikakor ni zdrava ljubezen, temveč bolezen! Če ste v razmerju z maminim sinkom, je edina rešitev ULTIMAT: JAZ OZIROMA MIDVA ALI MAMA! Toda, da boste sposobne postaviti takšen ultimat, morate najprej stvari razrešiti pri sebi. Gre namreč za to, da si mamini sinčki vedno najdejo zelo občutljivo, nežno, razumevajočo, negovalno ... žensko, ki ga "BO ZNALA RAZUMETI". Če to prevedemo v zrel jezik: ki bo ZNALA NA RAČUN NJEGOVE NEZRELOSTI POŽRETI SAMO SEBE IN SI TAKO IZ DNEVA V DAN NIŽATI SAMOPODOBO. Zato ni slučaj, da ste se ravno ve znašle v zakonu z moškim, ki ima takšno vražjo mamo. Ko boste spoznale, da ste PREVEČ "ljubeče", razumevajoče in obzirne (do drugih seveda, do sebe zelo očitno ne dovolj!), boste že bliže zdravemu odnosu do same sebe, ki je nujen predpogoj za zdrave odnose z drugimi ljudmi. Skoraj 100% si upam trditi, da ste se takšnega odnosa do same sebe naučile v primarni družini, zato samo poglejte svojo mamo in očeta ter njun odnos in takoj boste videle sporočila, ki ste jih dobile kot majhne punčke, da ste danes preveč prijazne ženske. Pa brez skrbi, to so zelo pogoste težave žensk, pa tudi moških ... če smo iskreni, nas je itak 99,9% ljudi tako ali drugače ranjenih in te rane se odprejo prav v partnerstvu in odnosih, ki sledijo. Toda ne moremo se večno zgovarjati na starše, zato je čas, da kot zreli in odgovorni odrasli to spoznamo in tudi spremenimo, se naučimo ljubečega, odgovornega in svobodnega življenja. 
3) Če ima ženska vsaj za silo urejene svoje rane iz otroštva in urejen zakon z moškim (kar pomeni, da sta oba skozi vse zakonske krize uspela uvideti, kje so njune nerazrešene bolečine iz otroštva), sploh NI VEČ POMEMBNO, KAKŠNA JE TAŠČA, saj kot usklajen par znata postavljati meje drugim ljudem, znata zaščititi svojo družino. V takšnem primeru je lahko tašča najhujša možna tašča na svetu, pa se vaju ne bo dotaknila, saj ji bosta znala postaviti prave meje. Na drugi strani ograje se pa ona lahko meče po trepalnicah in čustveno izsiljuje na vse možne načine (tudi grozi s tem, da bo od žalosti kar umrla), to se vaju ne tiče. To je popolnoma njena težava, ki jo mora rešiti sama. IN TAKO BO VES ŽOLČ, VSA NEGATIVNA IN BOLNA ENERGIJA OSTALA PRI NJEJ. Tako kot je zelo lepo napisala ena mamica malo više: Vidva bosta izstopila iz te bolne igre, ki se jo gre in se s tem osvobodila.
V glavnem, jeza zgoraj je bila nekoliko namenjena tudi vam, ker vse to dopuščate in dosledno ne postavljate meja. Toda tako kot vedno pri čustvenem vznemirjenju je tudi tokrat jeza le znak moje projekcije, saj imam tudi sama težave s postavljanjem meja. Pri meni se ta težava pojavi ne pri agresivnih ljudeh (tam znorim do konca ), temveč pri prijaznih, neukih in občutljivih ljudeh, ko se mi zdi, da če bom postavila mejo, da bom človeka na drugi strani preveč prizadela in kar sesula. In ekola: namesto da bi zaščitila sebe, zaščitim drugega človeka na račun tega, da sebe požrem. NAROBE!!! V glavnem, kot vidite sem v istem d... , le da se jaz procesov že nekoliko zavedam in vam jih z veseljem predam, da se skupaj začnemo boriti ZASE!!! Ni kaj, treba si je pljuniti v skledo, da imamo pač določene težave v odnosih (vsak iz svojih virov iz otroštva) in da je čas, da jih začnemo aktivno reševati. Želim vam veliko razsvetljujočih spoznanj, veliko poguma in energije ter čim prejšnje uspehe pri UREJANJU SAME SEBE! 
NenaLena
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Saj ne morem verjeti. Tašča je samo tvoja tašča, drugače je pa tudi mama, babica, teta, žena, sestra, ... 
(upam, da ko je bil mali
. Sem čisto ven padla in ji izjemno ostro povedala, da če bo kdaj Ela pri njej, bo dobila dolg seznam pravil, ki se jih bo morala striktno držati, če ne, ne bo nikoli več čuvala Ele. Se me je kar ustrašila in se nazaj potegnila, tast pa me je tudi debelo gledal. Seveda je tudi mož pripomnil, da tega nikakor ne sme početi, toda ni bil tako oster kot jaz. Itak vem, da me imata za kačji jezik, toda briga me. Itak ji pa Ele ne bom dala za čuvat pred osnovno šolo, saj enostavno ni sposobna in ne želim, da slabo vpliva na mojo hčerko. Samo zato, ker je moževa mama, pa še ne pomeni, da ima takoj pravico jo čuvat. Ok, nekateri bi rekli, da kompliciram, toda jaz se ne dam. To je moja hčerka, ona je imela svoje otroke in je njih vzgajala in čuvala. Jaz skrbim za to, da Ela enkrat na 4-6 tednov vidi svojo babico, pri tem sem seveda vedno prisotna, da jo lahko popravim, če dela kaj narobe, ko bo Ela večja, pa itak vem, da ne bo želela it k babici, ker sva s taščo enostavno preveč različni in sem prepričana, da tastin način vzgoje Ele ne bo privlačil. Vsekakor pred Elo tašče ne bom šinfala, toda bom pa objektivno povedala, kaj mislim, da ne dela ok, tako kot počnem za dejanja ostalih ljudi. Zakaj bi jo tretirala kako drugače? Elo bom učila, da je lepo imeti lep odnos z babico in dedkom, koliko ju bo imela rada, pa je odvisno od tega, kako in koliko se bosta potrudila za njeno ljubezen. Seveda v okviru mojih meja, saj sem jaz njen starš in je moja naloga, da jo zaščitim pred slabimi vplivi. Madonca sem se razpisala 
