ronja
|
Na glas ponavljaj...Vnukinja, babica, vaša vnukinja!! Jaz bi jo za vsako opozorila. ja, tole je nujno - res moraš čisto vsakič, ma čisto čisto vsakič rečt! Moja tašča je imela eno tako idejo, da ko bova dobila tadrugo punči, bo pa ona taprvo mela (jo bo peljala ven vsak dan, pa jo bo pazila (verjetno tudi vsak dan), pa bo prišla tamala k njima, "da bo meni lažje, pa da bom mela čas za dojenčka...") in sem jo vsakič, ampak res VSAKIČ lepo prijazno ustavila, da se bomo me že porihtale, da meni otroci niso tak problem, da sestric pa res ne bomo ločevali, da bo pa gospodinjstvo magari bolj na hojladri, če ne bo šlo, pa da se morata tudi onidve navadit ena na drugo, pa da bo Ronja tako rabila še več moje pozornosti po porodu, pa da je njen sin itak super duper in tok naredi doma, da res ni problem (na to itak nobena mama ne bo imela odgovora, hehe ), pa da sem ji zelo hvaležna in ji bomo gotovo rekli, če bomo kaj rabili, da pa se na splošno mislimo kar sami znajt, ker je prav, da smo samostojni, pa da se ne zanašamo na druge, pa da otroci tudi rabijo samostojne starše,... itd... itd... VSAKIČ! Vsakič, 7-8 mesecev, odkar je vedela, da sem noseča, pa do poroda! Ampak se je izplačalo, na koncu se je vdala, da bo Ronja pač doma, čeprav bomo dobili še enega otroka - čudni starši, ni kej , bojo prvega otroka kar obdržali, čeprav pride drugi . pa verjemi mi, da JIH NE SMEŠ PUSTIT fantazirat! Takoj ustavit! Ker čim začnejo fantazirat, se tej svoji ideji ne bojo hoteli tako zlahka odpovedat! Moraš ustavit, da v bistvu ne bo glih tako - da tamala ni glih njena hčerka, ampak tvoja, da bosta vidva odločila, kaj in kako bo z njo - to je vajina pravica in odgovornost. Vsakič. Da si zelo hvaležna, da jo tako skrbi za tamalo, pa da jo razumeš, ker tudi tebe, ampak da se je precej stvari spremenilo od takrat, ko so oni imeli otroke in da ti pač upoštevaš zdajšnja priporočila, oni bojo morali pa to sprejet... Da čutiš svojega otroka, tako kot je ona gotovo čutila svoje in da zdaj čutiš, da rabi mir. In da če ji hoče dobro, naj ji da mir in vaju pusti sami. MOja tašča je imela eno tako foro, da Ronje ni dala iz rok - enostavno se je obrnila stran in jo odnesla, ko sem jo hotela vzet (da bi jo podojila, da bi šli domov - ta je bila najboljša: je rekla, ja seveda, kar pojdite, adijo - in odnesla ronjo Pa kaj je mislila - da bova šla brez nje? ). Jaz sem bila seveda čisto paf - kaj naj se ruvam z njo za svojega otroka? Ampak zdaj vem, da čeprav trapasto, ampak odgovor je: JA, če ne gre drugače, se pač ruvaš - ne smeš popustit, ker potem vidi, da na ta način doseže svoje. Tako zdaj pač primem otroka in držim, dokler ona ne spusti (če vem, da je mala lačna, recimo, podojit j pa ona ne more). pa čeprav traja par minut. In zdaj jo tudi prej spusti . njo je sicer Ronja sama vzgojila, ker ko se je začela bolj premikat, se je enostavno odrivala od nje in šla stran itd... in potem ji je počilo, da ne moreš enega na silo k sebi priklenit - da ti otroci uidejo, čim začnejo plazit . Tak da je pri Lejli že boljše . Proba pa še vedno vsake toliko - ampak ne zmaga več, pa nima več take motivacije .
|