|
karin82 -> RE: Podaljsano bivanje ... (17.9.2009 19:18:19)
|
Ponavadi na forume ne pišem ampak jih bolj ali manj samo prebiram, tokrat pa bi rada dodala nekaj mojih lastnih izkušenj in sicer ne kot mama ampak kot učiteljica (trenutno v podaljšanjem bivanju).
Glede malice- pri nas vsak otrok, ki je naročen na malico jo tudi dobi. Lahko jo poje v šoli, v nasprotnem primeru pa imamo v omarici vrečke, otrok jo lahko vzame si spakira malico jo pospravi in odnese domov.
Velikokrat pa se zgodi, da otrok ne želi jesti malice, ker ne mara tegapatega in ker se mu je ne da "spakirati" je tudi domov ne odnese, ker je ne želi dati sošolcu jo raje vrže v smeti, napol odprto, pojedeno ali karkoli že.
Npr. za malico je navadni jogurt, reakcija otroka bljek tega ne maram predre pokrovček in hopa jogurt roma v koš. Pri cca. 25-30 vsega kot učitelj tudni ne moreš opaziti, in še preden lahko reagiraš se v košu znajde kar nekaj odprtih lončkov jogurta. To je samo eden od primerov, podobno se lahko zgodi z jabolkom, nektarino,...
Zgodi se tudi nasprotno, da so čokoladice in podobno, ko si otroci kar postrežejo in jo izmaknejo še kakšnemu sošolcu.
Tukaj se učitelji v PB spet znajdemo v vlogi policaja, ki nadziramo kako otroci jedo in kaj počnejo s hrano. Sama jim velikokrat, ko vidim da ne želi pojesti malice sama spakiram in dam na klopco da si jo pospravi v torbico, sploh v prvem razredu, v tretjem pa to že pričakuješ, da bodo otroci storili samo, če je ne ker se jim ne da se pa dogaja to kar sem že napisala. Še bi lahko govorila o tem kako poteka prehranjevanje v šoli tako pri kosilu in pri malicei pa ne bom, ker je tega preveč in bodo samo učitelji razumeli o čem govorim.
Glede konkretnega primera pa se strinjam, da ni prav, da otroci ne smejo odnesti malice domov.
Kar se pa tiče kosila in tožarjenja, pa predlagam, da se obrneš res na dotično učiteljico, kajti samo ona bo znala resnično razložiti kaj želi s takim ukrepom doseči, ker kot učiteljica vem, da otroci določene stvari razumejo na svoj način starši si jih razlagajo zopet na svoj in potem pride vn čisto nekaj tretjega.
Tudi pri nas smo v začetku šolskega leta učitelji aktiva OPB-ja razmišljali kako in kaj bomo zkrenili glede reda v jedilnici in odločili smo se za podoben, ukrep. Naj ga na kratko razložim. Mogoče se bo staršem zdel sporen in si ga boste nekateri razlagali na podoben način kot ga opisujete na tej strani.
Skušajte si predstavljati jedilnico kjer obeduje cca. 50 otrok prvega , 30, drugega, in 30 tretjega razredain štiri učiteljice. Kaos totalen ampak to je čist normalno ker pač otroci ne morejo biti tiho in primeru. Vseeno gredo določeni čez vse meje zato je potrebno najti določene rešitve. Sama sem uvedla dva dežurna učenca katerega naloga je, da zaželita sošolcem dober tek, in pa da po koncu kosila pospravita stole k mizi in morabitne večje prtičke ki ostanejo na mizi za katero jedo. Hodita na koncu kolone da skrbita za ravno kolono, tudi ko gremo ven, pogledata po garderobi, če so čevlji oz. copati pospravljeni, da ne ležijo jopice po tleh in podobno. Od nobenega ne zahtevam, da meni tožari sošolce, ampak se sami med seboj zmenijo če je kaj hudo narobe. Nekateri konstantno napackajo okoli prostora kjer jedo in dežurni kdorkoli že je ga pač opozori na to. S tem najavjamo otroke, da se navadijo za seboj pospravljati in je dežurni samo tisti, ki nadzoruje zadevo. Seveda nad vsem tem bedimo tudi mi učitelji. Ampak moja izkušnja je taka, da sošolci ponavadi veliko bolj ubogajo sošolca, ko mu reče da ne bo za njim pospravlja, kot pa učitelja, pa še sam ve da se bo enkrat znašel v vlogi dežurnega in se mu ne bo dalo pospravljati za drugimi.
Nevem res težko je takole opisovati razmere v OPB-ju sploh če jih ne poznaš.
Lahko pa rečem, da se veliko otrok v šoli pri obedih, pa ni važno ali je to malica ali kosilo vede skrajno neprimerno in žal nimajo pravega odnosa do hrane. To pa je tisto kar otroci prinesejo od doma, mi v šoli pa skušamo vse skupaj samo popraviti in obdržati v mejah normalnega. Vsakega starša, ki ima tako velike pomisleke kot vi bi samo za en dan povabila v šolo, da preživi eno kosilo z otroki in ugleda še drugo plat medalije.
Da ne bo pomote, ne govorim, da so VSI taki. In nikakor s tem ne opravičujem in zagovarjam dela vzgojiteljice, kot ga opisujete tukaj, pravim samo, da se pozanimajte še o drugi plati zgodba in ne samo tej, ki jo je navedel vaš otrok, ne leti samo na vas ampak na vse starše ki imate pomisleke glede dela učiteljic. Velikokrat se da s pogovorom marsikaj rešiti in pojasniti saj smo vendar ljudje in tako vam (nam) staršem kot tudi nam vzgojiteljem gre v prvi vrsti za dobro vzgojo vaših (naših) otrok.
|
|
|
|