sontschica
|
No da se še jaz malce oglasim, da me ne pozabite. Najprej vsem novim mamicam iskrene čestitke, seznam se res krči in prav je tako. ve boste pa tako ali tako kmalu cartale svoje zakladke. dolžna sem vam še svojo porodno zgodbo: torej vse se je začelo 8.9. (en dan pred PDPjem), ko sem že cel dan narahlo čutila menstrualne krče. ker je bilo popoldan lepo vreme, sem svojemu rekla, če greva na en hrib na sprehod (čisto brez kakršnegakoli upanja, da se bo kaj prej odvijalo, glede na to, da prej niso pomagale ne stopnice, ne dolgi sprehodi, ništa ) torej sva šla na en hrib, in ko sva šla nazaj proti domu, me je že nekaj grablo, vendar sem si govorila, da sigurno to nič ni oz. da bo minilo. zvečer sem imela kar močne popadke, vendar niso bili redni, zato sem šla spat. zjutraj so me pa ob 3h zbudili popadki kar takoj na 5 minut in so trajali in trajali. ob 5h sva se odločila da greva v P, v najslabšem primeru bi me poslali domov. CTG je celo pokazal popadke in tako so me kar sprejeli. sledilo je klistiranje, odprta sem bila že 2,5 cm in predor plodovih ovojev (hvala bogu se je porod sam od sebe začel, ker je bila plodovnica že mekonijska). po predoru so se popadki kar vrstili na 2 minuti in ko me je naslednjič babca pregledala sem bila odprta že 4 cm (to je bolelo ko ), čez kakšno uro pa že 8 cm. imela sem zelo močne svoje popadke, vendar mi so mi dali še nekaj umetnih. bolelo je ko , če bi me kdo med tistimi popadki vprašal, če bom imela še kakšnega , bi zagotovo rekla, da ne. nato je sledilo potiskanje, ki tudi ni bilo najlažje. in tako se je ob pol 12h rodila najina princeska Nikki. tudi raztrgala sem se malce (očitno masaža presredka ne pomaga ). vendar je prav gotovo res, da ko vidiš svojega minejo vse bolečine, vse je pozabljeno. ves porod je k sreči trajal 5h, kar pravijo, da ni veliko za prvorodko. moram pa res pohvaliti svojo babco Martino, ki je bila prav materinska in me bodrila in vlivala moč, ko sem bila na koncu s svojimi močmi. brez nje ne vem kako bi. pa tudi ne vem kako bi brez svojega , ki me je pridno masiral po hrbtu in bodril... to je torej moja porodna izkušnja, za katero mislim, da je bila kar lepa (k sreči ni bilo nobenih komplikacij). edino kar mi ni bilo všeč je bilo samo bivanje v P, kjer te sestre dobesedno "poslijujo" s tem dojenjem in z ostalimi stvarmi. sedaj po dobrih 14 dneh, vem da bom imela sigurno še kakšnega , ker je materinstvo res nekaj najlepšega na svetu. tisto malo bitjece, ki je 100% odvisno od tebe, ko te pogleda s temi svojimi očkami, nič drugega na svetu ni več pomembno... svetujem vam, da ko se porod začne, da ste čimbolj sproščene in da zaupate in ubogate osebje, ker vam bo zagotovo lažje... kdaj drugič vam pa pokažem svojo princesko...se je ravno zbudila
|