|
Springy -> RE: Odgovor na temo Vegetarijanske mamice (3.9.2009 22:38:42)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Ankica
Springy, tudi jaz imam eno vprašanje, je zate in za druge vegeterjance. Ok, se odločiš za vegeterjastvo, zaradi takšnih in drugačnih vzrokov, tudi zdravstvenih, predvidevam. Kaj pa potem gensko spremenjena hrana, pesticidi in herbicidi? Če ne ješ mesa, moraš to vseeno nadomestiti z nečim, sicer se ne spoznam, vendar kolikor vem, je med osnovnimi živili vegeterjancev soja. Ta pa je ena izmed najbolj gensko spremenjenih živil. Pa če hočeš svojemu otroku zagotoviti zdravo in varno prehrano, kako potem to izpelješ? Oziroma, kako se gensko spremenjena hrana in špricanje z raznoraznimi strupi vključuje v vegeterjanstvo, če sploh?
Najprej bi rada poudarila, da v mesu ni ničesar, kar bi bilo potrebno kakorkoli nadomeščati. Ničesar. Meso nima čisto nič, kar se ne pridobi tudi z vegetarijansko prehrano, zato se nič ne nadomešča. Soja je stročnica, tako kot fižol, grah, leča ... in nima nobenih drugih lastnosti, kot jih imajo ostale stročnice, zato je prepričanje da vegetarijanci živimo oz. moramo meso nadomeščati s sojo povsem zgrešeno, kot je tudi zgrešeno mnenje, da je soja ne vem kakšen hud vir beljakovin. Je prav takšen vir beljakovin, kot ostale stročnice (+/- nekaj odstopanj). Na mojem jedilniku je zgolj zato, ker mi je zelo okusna. Če mi ne bi bila, je niti slučajno ne bi jedla.
In res je, soja je med najbolj izkoriščenimi živili to pa zato, ker je najbolj uporabna pri živinorejski industriji. Daaaleč največ soje se namreč porabi za prehrano klavnih živali in ta soja vsekakor ni BIO. Torej, ko pojeste meso živali, ki je bila hranjena s sojo, ki ni bio ... za živali namreč ne velja prepoved uporabe GMO v prehrani. Istočasno pa imamo vegetarijanci pri tem možnost izbire in ker vemo, kako izkoriščena je soja, kupimo pač bio sojo in je problem rešen. Tisti, ki jim okus soje ni všeč, je pa pač sploh ne jedo. Žalostno pa je tudi to, da se večina soje za krmo teh živali pridela na nekdanjem področju amazonskega gozda, kar krči že tako skrčen gozd.
Je pa veliko ljudi prepričano, da je problem pesticidov problem špricane zelenjave, kar pa ne drži. Ironija je namreč v tem, da praktično vse študije kažejo, da so ravno živila živalskega izvora (predvsem meso in ribe) daleč daleč največji vir pesticidov v prehrani. Poleg tega se lahko količina pesticidov v rastlinski hrani dramatično zmanjša s spiranjem, čiščenjem in lupljenjem, saj so pesticidi v večini na površju hrane, od koder jih je relativno enostavno odstraniti. Pri mesu pa so pesticidi vgrajeni v tkivo, od koder jih je nemogoče odstraniti. Pesticidi so namreč ravno zato tako nevarni, ker se kopičijo v maščobnem tkivu in jih ni moč (težko) odstraniti. In živali nakopičijo v svojih telesih pesticide, ki so jih zaužile za časa celotnega njihovega življenja, in te pesticide nato poje človek (tudi otrok) ki je meso. Če torej nekdo res iskreno želi minimizirati vpliv pesticidov v svoji prehrani, naj se odpove mesu.
Spodaj pa je še nekaj raziskav da vidite da ne govorim na pamet, če koga to zanima. Praktično vse raziskave pokažejo, da je v človekovi prehrani največji vir pesticidov hrana živalskega izvora, kar velja tudi za bio meso, in ne rastlinska hrana. Napisan je naslov raziskave, kraj objave ter avtorje. Vsi članki so peer-reviewed, torej z maksimalno znanstveno težo.
---------------------------
Pesticide exposure of two age groups of women and its relationship with their diet., Rivas A, Cerrillo I, Granada A, Mariscal-Arcas M, Olea-Serrano F, Sci Total Environ. 2007 Aug 15;382(1):14-21
Gornja študija na Granadski univerzi v Španiji je preiskovala vsebnost določenih pesticidov v krvnem serumu žensk in njihovo povezavo s prehrano teh žensk. Ugotovili so, da je glavni vir:
pesticid glavni vir v prehrani žensk
p,p-DDT rdeče meso, mleko, jogurt
o,p-DDT rdeče meso
aldrin perutninsko meso, jajca
lindan rdeče meso, sir, bele in mastne ribe
DDE, dieldrin rdeče meso, bele in mastne ribe, sir
---------------------------
Levels of organochlorine contaminants in human milk in relation to the dietary habits of the mothers., Norén K., Acta Paediatr Scand. 1983 Nov;72(6):811-6
Ta študija je preverjala nivoje pesticidov (p,p'-DDT, p,p'-DDE, dieldrin, alfa-HCH, beta-HCH in PCB). Študijske subjekte so razdelili v tri skupine in sicer: vegetarijansko, vsejedo in skupino, ki redno uživa ribe iz Baltskega morja. Najnižjo koncentracijo pesticidov so našli v mleku vegetarijank, najvišjo pa v mleku žensk, ki so jedle morske ribe iz Baltiškega morja.
---------------------------
Persistent organic pollutants in human milk in women from urban and rural areas in northern China., Sun SJ, Zhao JH, Koga M, Ma YX, Liu DW, Nakamura M, Liu HJ, Horiguchi H, Clark GC, Kayama F., Environ Res. 2005 Nov;99(3):285-93
Kitajska študija v provinci Hebei, kjer so preiskovali vsebnost pesticidov v mleku doječih mater. Ugotavljali so različno vsebnost pesticidov za mestno in podeželsko živeče matere. Ugotovili so pozitivno povezavo med vsebnostjo pesticidov v materinem mleku in uživanjem mesa ali z uživanjem prašičjih ter ovčjih internih organov, tako za mestno kot za podeželsko živeče matere. Rezultati ne pokažejo nobene povezave med pesticidi in vnosom sadja ali zelenjave. Ta študije je še posebej pomembna, saj pokaže da tudi tako imenovano "bio" meso iz podeželja ni nič manj onesnaženo s pesticidi, kot marsikdo v Sloveniji misli.
---------------------------
Risk reduction for DDT toxicity and carcinogenesis through dietary modification., Jaga K, Duvvi H., J R Soc Health. 2001 Jun;121(2):107-13
Raziskava se je ukvarjala kako s spremembo prehrane zmanjšati vnos nevarnih pesticidov DDT in DDE in ugotavlja, da se v maščobi topni pesticidi koncentrirajo v maščobah, zato so veliko bolj prisotni v mesu, ribah, mleku in siru kot pa v sadju, žitih in zelenjavi. Nadalje ugotavlja motnje v hormonskem sistemu človeka, ki jih te kemikalije povzročajo. Kot zaščito pred njihovimi učinki deluje soja, kurkuma ter rastline iz skupine zeljnic. Na sploh je problematično uživanje take hrane za otroke.
---------------------------
Organochlorine pesticides and polychlorinated biphenyls in human milk of mothers living in northern Germany: current extent of contamination, time trend from 1986 to 1997 and factors that influence the levels of contamination., Schade G, Heinzow B., Sci Total Environ. 1998 Apr 23;215(1-2):31-9
V nemškem Uradu za okolje in naravo so izvedli analizo mleka mater iz severne Nemčije. Analizirali so vsebnost pesticidov PCB, DDT, HCB in beta-HCH v mleku. Odkrili so povezave med različnimi parametri in koncentracijo pesticidov. Ugotovili so, da imajo ženske, ki pojedo vsaj 100g rib na teden bistveno večjo koncentracijo PCB in beta-HCH, tiste ki pojedo vsaj 700g mesa na teden pa bistveno višjo koncentracijo HCB pesticidov v materinem mleku. Raziskava tudi poveže povišane vrednosti HCB in beta-HCH z manjšo porodno težo rojenih deklic. To je se posebej pomembno za vse tu na forumu, ki zagovarjate dojenje, saj posredno strupe iz mesa posredujete svojemu otroku.
---------------------------
Organochlorine pesticides and polychlorinated biphenyls in foodstuffs from Asian and oceanic countries., Kannan K, Tanabe S, Giesy JP, Tatsukawa R,. Rev Environ Contam Toxicol. 1997;152:1-55
Na Michiganski državni univerzi so naredili analizo vsebnosti pesticidov v Aziji in Oceaniji. Ugotovili so, da je v večini jugovzhodne večja količina p,p'-DDT v ribah in mesu. Na Tajskem in Maleziji so v mesu poleg DDT tudi pesticida aldrin in dieldrin. Morska hrana v bolj industrializiranih državah (Japonska, Južna Koreja, Hong Kong in Taiwan) vsebuje znatne količine PCB. Meso in ribe so največji vir organoklorina v Avstraliji. Najbolj zaskrbljujoča pa je količina organoklorinov DDT in HCH, katerem so izpostavljeni otroci preko materinega mleka, ki marsikje presega tudi za stokrat maksimalno dovoljeno količino.
---------------------------
Estimates of mean daily intakes of persistent organochlorine pesticides from Spanish fatty foodstuffs., Herrera A, Arino A, Conchello P, Lazaro R, Bayarri S, Perez-Arquillue C, Garrido MD, Jodral M, Pozo R., Bull Environ Contam Toxicol. 1996 Feb;56(2):173-7
Podobne rezultate so dobili na veterinarski fakulteti Zaragoške univerze, kjer so izdelali analizo vnosa organoklorina preko hrane. Ugotovili so, da se približno 69%-85% vsega organoklorina prenese v telo preko hrane živalskega izvora, večinoma mesa in mleka.
Eden večjih razlogov za vegetarijanstvo, ki ga pa nisem omenila pa je tudi hudo onesnaženje planeta, ki je posledica mesne industrije. Zelo zgovoren je podatek FAO (podruznica ZN) ki je opravil dolgoletno raziskavo vpliva živinoreje (torej mesa) na okolje. Ugotovitve so naravnost katastrofalne, saj ugotavljajo da meso v prehrani človeka naredi večjo škodo okolju kot ves svetovni promet (torej več kot vsi avtomobili, ladje, avtobusi tovornjaki in avioni skupaj). Vedno več ljudi se odloča za odpoved mesu (ali pa vsaj za drastično zmanjšanje količine) tudi zaradi tega. Kot družba moramo resno začet razmišljat o spremembah, če ne zaradi sebe in svojih otrok (pesticidi v mesu so večji problem kot se marsikdo zaveda), in ne zaradi trpljenja živali, potem pa vsaj zaradi okolja.
Pa še to. Zame je vsak, ki se zaveda tega, da mu mesa ni treba jesti, ki se zaveda kakšne so posledice mesa za njega, za živali in za okolje in, ki se zato celo trudi da ga bi pojedel čimmanj vreden vse pohvale. Tudi, če ga še vedno je. Nikogar in nikoli ne obsojam. Problem ne vidim v teh ljudeh, ki jedo meso, ampak v teh, ki na vsak način želijo prepričati sebe in okolico, da je meso treba jesti, ki se norčujejo, žalijo in napadajo vse tiste, ki so se odločili da bodo po svoji moči izboljšali stanje. In prejšnja tema je bila žalosten primer tega.
|
|
|
|