giotti
|
Pozdravljene po dolgem času... NAJPREJ ČESTITKE VSEM MAMICAM IN MOJA NAJVEČJA ŽELJA ZA VSE, KI STE RAVNOKAR DOBILE PIKICE V NAROČJE, IN TISTE, KI ŠE BOSTE, DA VAM STEČE DOJENJE, KER TO NI LE FIZIČNA HRANA, AMPAK TUDI ČUSTVENA, KI JO TAKO NEBOGLJENI MAJHNI OTROCI TAKO NESKONČNO POTREBUJEJO. NAJ BO TO ZAČETEK NOVE POTI, KJER SE BOMO VSE NEKAJ NAUČILE... NE BOMO SAMO ME NAŠE SONČKE UČILE, AMPAK DAJMO SE UČIT TUDI ME OD NJIH. NAJ V VAŠIH DOMOVIH VEDNO SVETI LUČKA LJUBEZNI IN RAZUMEVANJA. Pa imam spet navdih za pisanje. Tokrat zato, ker sem tako zelo srečna, da kar jočem... Pikec se mi premika po trebuhu ob prečudoviti glasbi, ki jo v tem trenutku poslušam in izbiram, kaj bom imela s seboj na porodu. Naredila si bom CD ali dva ali tri in skoz to vrtela, da mu bo potem njemu in meni, ko prideva v bolnico in ko se bo pikec rojeval, da mu bo domače. Tako zelo bi si želela roditi doma, da se ne prestavljam, ko se bo enkrat porod priče in ker je doma tako zelo prijetno, samo pri nas to ni mogoče, razen če si naročiš babico iz Avstrije. Jaz pa nimam pojma o nemščini, zdi pa se mi zelo pomembno, da se z babico dobro razumeš... zato moram narediti čim več v tej smeri, da ko bom v bolnici, da si bom tam naredila čim bolj domače vzdušje. Zato sem se začela psihično pripravljti, da bo treba v bolnico ob tako intimnem in duhovnem dogodku, kot je rojstvo novega bitjeca, zato se bom ta teden zmenila za obiske v Postojni, Kranju in Ljubljani. Na podlagi vtisov in kako me bodo razumeli, kaj si želim pri porodu in česa ne in kakšno podporo pri tem mi lahko nudijo, se bom potem odločila, kje bom rodila. Zaenkrat trkam na les, ker nimam absolutno nobenih nosečniških težav, to pomeni, da imam zelo dobre možnosti za čim bolj naraven in nezakompliciran porod. Ampak dajem tudi trud v to, vsak dan več vadim jogo, raztezanje medenice, čepenje, utrjevanje nožnih in hrbtnih mišic, hitra hoja na svežem zraku, dihanje, masiram presredek in vsak dan bolj čutim, kako me masaža manj boli... Molim in prosim za to, da se mi želja po naravnem porodu uresniči. Res sem srečna vsak dan bolj in sploh ne dojemam, da ne rabim več v službo. Kakšna druga kvaliteta bivanja je zdaj, ko se lahko ukvarjam samo sama s seboj in otročičkom. Počasi bom tudi zaprla računalnik do nadaljnega, ker bi se res rada popolnoma odklopila od zunanjega sveta in se ne želim več vznemirjati s težavami drugih in raznoraznimi izkušnjami drugih, ki jih potem premlevam v sebi in me oddaljujejo od lastne intuicije, ko pridejo določene misli v glavo in ne vem, ali so moje ali so od zunaj... Skratka, ker ne vem, kdaj se bom ponovno oglasila, želim že zdaj vsem najlepšo izkušnjo v življenju, ki ji boste rekle porod in naj ne bo tak, da boste želele čimprej pozabiti nanj, ampak naj bo tako lep in duhovno izpolnjen, da se ga boste vedno in rade spominjale. Naj bo to izkušnja, ki jo boste želele z veseljem in navdušenejme pripovedovati drugim ženskam, ki še niso rodile in se mogoče bojijo poroda, da jim boste s svojo zgodbo lahko vlile moč in pogum, da je pa to nekaj, ker te duhovno obogati in spremeni in da smo lahko ponosne in srečne, da nam je podarjena ta izkušnja. Punce, srečno in velik za vsako posebej!
|