arneja
|
Babe, a bom jaz kakšen avtorski honorar dobila za tele pisarije ? V glavnem, v čakalnici me je skoraj kap, mi je srce nabijalo nekam do stropa. In ko je ata rekel tisti zloglasni Kar gor, se mi je kamen odvalil od srca in sem rekla: potem imate kaj za nas, in on: imamo, imamo . Hlačke brzinsko dol in štunfke brzinsko gor pa na stolu rečem, kako bolj fino je danes k njemu priti, pa on, zakaj, a ker ni punkcije? Pa jaz, da ja, ampak da res ni bolelo, pa da niti tablete nisem vzela. In on, da prav, da tablete samo celice zadanejo in da jaz, ampak, da če je strah prehud, pa drugače pač ne gre. IN potem rečem, koliko jih je, in ata, da ne pove, in jaz: pa dajte, no, pa on, ja, če ne vem . In Žanči vrže eno slikco gor enega zarodka, pa jaz takoj: a samo eden je? Pa ata: ja, ne prehitevajte. In potem Žanko, da so tri. In ata, koliko jih bomo dali. IN jaz, da dva, enega pa pustimo, da končno vidimo, kako se bo razvijal (do zdaj še nikoli nisem imela presežka, da bi to lahko opazovali). Pa on, da naj grem kar še na Roglo, da jim je tam očitno pasalo. In jaz, da sem se še sankala gor, da to so uživali, da so sigurno zato lepi . In potem se ata spet prešerno nasmeje, pa začne o sankanju spraševati. Ga je tkao lepo videti nasmejanega . In jaz, da naj gre kdaj z vnuki tja, pa on odmahne z roko, pa sem rekla, da cele dneve pa tudi ne more samo delat. V glavnem, CB pade 3. oktrobra, jaz sem pa danes najsrečnejše bitje pod soncem . Moj je šel po gobe, mi 3= bomo pa lenarili celi ljubi dan . Al´ sem car, al sem car, kot Bibončica pravi ?
_____________________________
Veš, kaj? Enkrat bo uspelo!!!
|