|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Kako veš, da si depresiven?
19.7.2009 10:25:12   
Korina1
Edinka sem se kar malo poistovetila s tabo. Tudi jaz vse zadržujem v sebi in se težko odprem da komu kaj zaupam.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: Kako veš, da si depresiven?
19.7.2009 11:23:33   
picola1
IZVIRNO SPOROČILO: zarjica

Meni pa se zdi fajn, da si dejansko res začela razmišljat o sebi in o svojem stanju. Joj, ko bi le več ljudi bilo takih. Vsi se kdaj znajdemo v podobni situaciji, pa le redki se zares zamislimo o tem, kaj nam drugi govorijo...OK, saj res ni fajn slišat, ko ti nekdo dopoveduje, ta si težek karakter, depresiven, zatežen, zamorjen...jaz se ponavadi obupno branim in zagovarjam. Ej, hvala Edinka, tudi jaz se moram zamislit nad sabo! Ej, sem mar grozilda??? user posted image user posted image


Absolutno se strinjam!!!

(odgovor članu zarjica)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: Kako veš, da si depresiven?
19.7.2009 11:25:41   
picola1
IZVIRNO SPOROČILO: Edinka

IZVIRNO SPOROČILO: picola1

Če tlačiš probleme in potem naenkrat izbruhnejo, potem je dokaj verjetno, da takrat pa res pretirano odreagiraš, prevališ krivdo na druge (če se sama nočeš soočit s samo sabo, kot sama praviš, potem res verjetno vališ krivdo na druge) in tako izpadeš naduta in vzvišena.



Tole je ta pa tako res, da bolj ne bi moglo biti. Vedno mi je težko načeti kakšno temo, ker moram vedno iskati pravi trenutek in da je on ravno prave volje in da mu moram povedati vse v vato zavito. Potem sem se pa naveličala in ostala raje tiho. Ko je pa kaplja čez rob, pa eksplodiram kot atomska bomba.
Najbolj me pogreje to, da mora biti meni vse samoumevno, njemu ni pa nič. Samoumevno mu je, da čistim, kuham in vozim psa na sprehod, njemu pa ni samoumevno, da bi lahko čez vikend peljal psa na sprehod, da me razbremeni. Njemu je samoumevno, da pride iz službe, prižge tv, odpre pivo in čaka na kosilo. Ja, vse to sem mu že povedala, pa ni nič drugače, potem mi pa kdaj popusti. Če sva enakovredna, naj bodo tudi zadolžitve enakovredne, ne pa, da ga morem prosit za vsako stvar. Čeprav svoje delo opravljam doma, to še ne pomeni, da si morem vmes vzeti čas za pospravljanje in kuhanje. Služba je služba, ne glede na to, kje jo opravljaš.
Samo nekaj mi ni jasno. Kako bi se človek opazoval in se pri tem tudi obnašal čisto naravno. Se mi zdi, da potem avtomatsko spremeniš obnašanje, ker se nadzoruješ. Bom pa poskusila.
Hvala vam za mnenja in nasvete!



A si mogoče tega navajena od doma? Predvidevam, da je mama vedno delala največ v družini, fotr je pa na kavču ležal. Ona je vsake tolk časa popizdila, dejanja so bla pa skos ista...In ti si to skos gledala...
S tem, ko pi**** se nič ne spremeni. Spremenit moraš svoja dejanja.

Kar se opazovanja tiče: na začetku boš itak opazila svoje dejanje in se boš ustavila...Sčasoma pa se boš naučila mal dlje časa opazovat svoje vedenje. V končni fazi je pa opazovanje tut pretekle situacije...Mal razmišljaj za nazaj, kaj se je dogajalo.


< Sporočilo je popravil picola1 -- 19.7.2009 11:28:45 >

(odgovor članu Edinka)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: Kako veš, da si depresiven?
19.7.2009 12:32:26   
Edinka
IZVIRNO SPOROČILO: picola1

A si mogoče tega navajena od doma? Predvidevam, da je mama vedno delala največ v družini, fotr je pa na kavču ležal. Ona je vsake tolk časa popizdila, dejanja so bla pa skos ista...In ti si to skos gledala...
S tem, ko pi**** se nič ne spremeni. Spremenit moraš svoja dejanja.

Kar se opazovanja tiče: na začetku boš itak opazila svoje dejanje in se boš ustavila...Sčasoma pa se boš naučila mal dlje časa opazovat svoje vedenje. V končni fazi je pa opazovanje tut pretekle situacije...Mal razmišljaj za nazaj, kaj se je dogajalo.



Zanimivo, ampak ne. Fotr zjutraj vstane, skuha kofe in pospravi pomito posodo. Mama pa popoldan zrihta kosilo, poštima po bajti, fotr pa okoli bajte. Sej pa to dogaja pri mojemu doma. Sicer ni vedno prilepljen na kavč. On ima čez sesalec, jaz pa vse ostalo. Ampak, da dam samo en primer, ki me vedno pošlje do stropa. Recimo: Se zmeniva, da se čevlje vedno zlaga v vrsto. Ko jih jaz enkrat ne, znori, če jih pa on ne, je pa to čisto v redu. Kaj pa rečeš človeku, ki  si zobe umiva dvakrat na mesec? Sem poskusila že vse, pa nič ne pomaga. Da o zadahu ne govorim!

(odgovor članu picola1)
Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: Kako veš, da si depresiven?
19.7.2009 16:07:51   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Edinka

IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

Ceprav sta pa ze dolgo skupaj?


Poznava se že celo večnost, skupaj sva pa štiri leta. Štiri leta, ki so se meni zdela krasna, njemu pa očitno niti pod razno ne. Menda vedno najdem razlog, da kaj kritiziram in norim. In da sem vsako jutro že na vse zgodaj besna, tečna in zadirčna. Tega sicer ne verjamem, mogoče sem pa res. Še en tak realen post, pa bom ugotovila, da sem res prava grozilda. Hvala, odkriti ljudje! :)



IZVIRNO SPOROČILO: Edinka

Ravno to je. Meni se ne zdi, da sem eno ali drugo. Ali tretje. Res pa je, da o sebi ne morem govoriti kot o tretji osebi, ampak se mi zdi, da se čisto lepo zagovarjam. Mogoče res tudi nisem povedala vsega. Kaj pa vem? Mogoče res rešujem probleme, da valim krivdo na druge. To je itak najlažje. Se mi zdi, da niti samo sebe ne poznam, niti se nočem ukvarjati s tem, da bi se spoznala. Najlažje je prezreti, iti mimo in pozabiti.




Ponavad sebe nkol ne vidmo tako kot nas vidjo drugi. In mislimo, da zmer delamo prav, dokler nas kdo ne opomne. Sama kritike sprejemam pozitivno, čeprav kritik na svoj račun ni ravn prijetno sprejemat. Ampak, če npr. dobim pod nos kako stvar in se to mogoče zgodi večkrat, se usedem in premislim, če je temu res tako.

Nekje bi rekla, da se ti mogoče problem pojavlja že v osnovi, kar sledi iz drugega citata. Če človek ne razreši pri sebi težav in problemov, jih bo tolk težje reševal z drugim. Če pometeš težave pred preprogo, še vedno ostajajo v zraku in kot praviš sama, prisopihajo in bruhnejo takrat, ko neb blo treba. Mogoče je čas, da pa le končno narediš to in se sama s seboj pomeniš. In najdeš nekoga, s katerim se boš lahko pogovarjala. Morda za začetek s partnerjem, ki ga imaš. Tudi o občutkih, ki se tičejo zanositve. Če boš tlačila vse po spisku vase, bo enkrat tko izbruhnil, da te bo mel zadost in bo popokal in šel. Vsak človk ima svojo mero potrpežljivosti in če nekdo ni pripravljen nič nardit za to, da bi npr. partner vsaj lahko razumel, od kje tvoje reakcije, potem slej ko prej poči.

Pr nas je bla ena, ki si jih lahk reku tako, kot teb pravi partner. Že navsezgodi, ko smo komi pršli v službo, je začela s kritiziranjem, tečnarjenjem, zlivanjem besa na vse, kar se ji dogaja v okolju, pa na državo, pa na ljudi, ki so prej delali v službi, pa, kar se ji je doma dogajal, kot da bi bli mi ena socjalna ustanova, ki bi jo mel čas poslušat osem ur, ko je godrnjala. Tud ona je vse doma nardila pa tko naprej. Namest, da bi sama pr seb razčistla in razčistla  s tistimi, ki mora, je menila, da smo sodelavci prava "kanta", kjer smo ji na voljo, ker ji moramo bit, saj smo navsezadnje morali biti prisotni v službi. Po eni strani razumem tvojga partnerja, ker če že navsezgodi godrnjaš, ne vem, sama bi težko vzdržala namesto poljubčka, objemčka al pa seksa konec koncev, godrnanje, kritiziranje ali na kratko muhe od človeka ipd..

Napake pa kdaj pa kdaj le priznej, s tem ni nč narobe, ker vsak človek je motljiv. Sej lahko na hec obrneš in boš vidla, da sploh ni grozn. Tud opravičilo ni grozno, če veš, da si storil napako. S takim, ki nikdar ne prizna svoje zmote, je težko shajat.

Sem naprej brala, kar si zapisala. Tvoj partner počne isto oz. podobno. Če mu kaj ni po godu, kot bi on želel, očitno tudi nori. Tko, po eni strani, si mu samoumevna, da ima skuhano, oprano ipd.. Če se ne drži dogovorov, ki sta se jih zmenila, potem imata problem oba, ne samo ti, kot ti je reku. Ko boš enkrat čevlje pustila in bo norel, mu kar reci, če te motijo, jih pospravi sam, tko kot jih moram sama za tabo (če jih).
Glede zadaha pa, kriza. Ravn ta, k sem jo omenila iz službe, ko je skoz ropotala, je imela zmer tak zadah, da me je že na metr dol metal. Sam sem se lahk umaknila. Ma kaj vem, če sta že tok dalč, mu reč, da si greš zobe umit. Če te bo hotu kušvat, ga kar vpraši, če si je šel zobe umit. Sej vem, da je mal težko, ker bo pol noru (predvidevam), ampak men se želodec obrača ob zadahih. Al mu pa reč, da si gresta skup umivat zobe. Al pa da se ne boš kušvala z njim, dokler si ne bo šel zob umit. Madonca, maš enga velizga otroka pr seb, k ga je treba osnovne higiene naučit kot je umivanje zob.
Včasih, ko tkole kak čigumi ponudm, me kdo praša - a mi smrdi iz ust user posted image user posted image user posted image  Škoda, k se tazga vprašanja ne spomne tvoj dedec. user posted image

< Sporočilo je popravil Repka -- 19.7.2009 16:18:14 >

(odgovor članu Edinka)
  Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: Kako veš, da si depresiven?
20.7.2009 14:34:02   
Edinka
Repka, hvala za izčrpen odgovor.


Mislim, da se strinjam s čisto sleherno tvojo besedo. Eno stvar morem pri sebi najprej razčisti. Gledat na kritiko pozitivno, namesto, da se z vsemi štirimi branim in trdim obratno. Potem bi se verjetno marsikatera stvar končala v pogovoru in ne prepiru, slabi volji in trmi. Mogoče bi že to naredilo veliko spremembo. Bo težko, ampak se bom potrudila. Zase, za naju in za vse okoli mene.
Se pa pri debatah, ki jih imava, trudim, da namesto napada na njegovo izjavo, s katero se ne strinjam, odgovorim raje z: Ne strinjam se s tabo. Imej svoj mnenje, ampak moje je pač takšno kot je. Se mi zdi, da sva se na ta račun že izognila kakšnemu prepiru. Prej tega nisem počela, pa se mi zdi, da že to pomaga.
Mogoče sva si z mojim preveč podobna v tem, da drživa v sebi. In ko enemu popusti, popusti tudi drugemu in potem je to kot orkan. Dretje, trma, zamere in tiha maša. Daleč od tega, da je situacija brezizhodna, lahko bi bilo pa veliko lepše. In se bom potrudila!

Mi branje vaših postov res pomaga, ker ste mi povedali čisto objektivno mnenje brez napadanja. Tako se lahko lažje zamislim nad sabo, svojimi dejanji in reakcijami. Fino je tudi, da tole ostane na strani, da bom lahko še  večkrat prebrala, ko bo kriza.

Vsem še enkrat hvala, želim vam sončen dan in veliko smeha!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: Kako veš, da si depresiven?
20.7.2009 14:38:39   
Anonimen
Zanimiva tema in koristni odgovori. user posted image

p.s. moram se oglasit, da bom lahko spremljala nadaljevanje user posted image  sva midva z mojim precej na istem user posted image

(odgovor članu Edinka)
  Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: Kako veš, da si depresiven?
20.7.2009 19:54:46   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Edinka

Repka, hvala za izčrpen odgovor.


Mislim, da se strinjam s čisto sleherno tvojo besedo. Eno stvar morem pri sebi najprej razčisti. Gledat na kritiko pozitivno, namesto, da se z vsemi štirimi branim in trdim obratno. Potem bi se verjetno marsikatera stvar končala v pogovoru in ne prepiru, slabi volji in trmi. Mogoče bi že to naredilo veliko spremembo. Bo težko, ampak se bom potrudila. Zase, za naju in za vse okoli mene.
Se pa pri debatah, ki jih imava, trudim, da namesto napada na njegovo izjavo, s katero se ne strinjam, odgovorim raje z: Ne strinjam se s tabo. Imej svoj mnenje, ampak moje je pač takšno kot je. Se mi zdi, da sva se na ta račun že izognila kakšnemu prepiru. Prej tega nisem počela, pa se mi zdi, da že to pomaga.
Mogoče sva si z mojim preveč podobna v tem, da drživa v sebi. In ko enemu popusti, popusti tudi drugemu in potem je to kot orkan. Dretje, trma, zamere in tiha maša. Daleč od tega, da je situacija brezizhodna, lahko bi bilo pa veliko lepše. In se bom potrudila!

Mi branje vaših postov res pomaga, ker ste mi povedali čisto objektivno mnenje brez napadanja. Tako se lahko lažje zamislim nad sabo, svojimi dejanji in reakcijami. Fino je tudi, da tole ostane na strani, da bom lahko še  večkrat prebrala, ko bo kriza.

Vsem še enkrat hvala, želim vam sončen dan in veliko smeha!



Sej sama tud nisem brez napak, pa čeprav se mogoče idealno bere, ko kaj napišem. Če imaš določene stvari v zavesti in podzavesti in če ti kdaj pa kdaj skrsne, tud ni nč narobe, ker smo navsezadnje vsi krvavi pod kožo. Moja velika napaka je bila dostkrat, pa včasih še zdaj, ko pred reagiranjem nisem zajela sape, da bi vdihnila in čez pol ure na lepši način povedala. In sem zdrdrala brez olepšav. Sem se popravila, ampak včasih v ključnih momentih pa pač butnem še vedno. Ampak, tud kokr sem imela visok ego kot mula, je sedaj toliko fleksibilen, da pridem vsa "ponižna", ko se stvar pomiri in razložim, zakaj taka reakcija. Pa je potem lažje. Misliš, da sem znala včasih rečt oprosti? Nak. Sem tko zglihala, da sem zglihala, ampak oprosti pa ni in ni šel iz ust. Zdej vse to znam. user posted image  Če je na drugi strani posluh, potem se vse da. Če naletiš pa na gluha ušesa, potem je pa vseen, al bi znal al ne. Edina šola, ki se jo skoz učimo, je življenjska šola. Vsak odnos je pa tud trud, brez katerga ne gre, če želimo, da nam uspe.

< Sporočilo je popravil Repka -- 20.7.2009 19:56:39 >

(odgovor članu Edinka)
  Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: Kako veš, da si depresiven?
21.7.2009 9:55:39   
amii
Jaz pa mislim, kot je ena že napisala, da imata krizo v odnosu. Njega motijo stvari na tebi, tebe motijo stvari na njemu.
Prav tako se mi zdi pametno, kot je nekdo napisal, da bi šla za par dni nekam - sama. Pa boš videla.

In po mojem vpliva tudi to, da se trudita dobiti otroka, pa vama ne uspe. Tudi to zna biti en vzrok za krhanje odnosa.

_____________________________

Pa imamo svoj sonček

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: Kako veš, da si depresiven?
22.7.2009 11:38:51   
Anonimen
Huh tega ti pa nisem nič fouš. Sama sem pri bivšem tudi kar naprej poslušala, da samo peezdim pa sem tečna pa... in ko sem se opazovala nekaj časa, sem ugotovila, da sem to res počela. Ampak potem sem začela opazovati še bolj iz razdalje in sem ugotovila, da peezdim šele po določenem času, ko na določene zadeve prej 100x lepo opozorim pa se vse ignorira. In potem mi je počil film. Ko sem prišla do tega zaključka, sem začela opazovati kaj jaz naredim (koliko dogovorov se držim in koliko ne) in kako je to v obratni smeri in sem videla, da še zdaleč ni bil odnos daj-dam ampak samo odnos pijavka-žrtev. Potem sem začela opazovati kaj vse ga je motilo na meni in ugotovila, da je bilo njemu v bistvu vseeno zame, bila sem mu samoumevna. Ko pa se je enkrat skupnemu znancu glede mene izrazil (po tem, ko ga je ta opozoril, da se obnaša popolnoma neprimerno), da sem kot vaza - če se razbijem (grem) jih je tako in tako milijon, sem res spokala in šla. Predolgo sem potrebovala (6let sva bila skupaj), preveč požrla svinjarije in vse samo zaradi nekaj kratkih svetlih trenutkov, ki sva jih imela. Potem pa sem videla, da se ne splača živeti na tak način in...
Zdaj imam partnerja, ki me dejansko ceni in ima rad pa čeprav ni idealen. In sem opazila, da se ne prepirava na tak grozen način, ker večino stvari rešiva s pogovorom in ker vidim, da se vsaj trudi, da se drži dogovorjenega, čeprav mu vedno tudi ne uspe.
Kar se pa higiene tiče pa rajši ne bom komentirala, ker je meni umivanje zob (in seveda vse ostalo povezano s higieno) tako zelo samoumevno, da bi človeka brcnila čez vrata samo zaradi tega. Sem pa doživela nekaj podobnega, kot imaš "doma" ti in mi je bilo najhuje pri vsem, da je pa od svoje drage pričakoval popolno urejenost 24/7. njemu se pa pred spanjem niti stuširati ni dalo, kaj šele kaj drugega.

(odgovor članu amii)
  Neposredna povezava do sporočila: 35
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Pojdi na:





Ovulacija in plodni dnevi
Kaj je ovulacija? Kako izračunati kdaj ovulacija nastopi? Načini ugotavljanja ovulacije.
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Učenje skozi igro: Zakaj je igra najboljša...
Učenje skozi igro omogoča otrokom naraven razvoj, izboljšuje njihove kognitivne, socialne in čustvene veščine. Otroci se...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?