|
Edinka -> RE: Kako veš, da si depresiven? (19.7.2009 9:41:45)
|
IZVIRNO SPOROČILO: picola1
Če tlačiš probleme in potem naenkrat izbruhnejo, potem je dokaj verjetno, da takrat pa res pretirano odreagiraš, prevališ krivdo na druge (če se sama nočeš soočit s samo sabo, kot sama praviš, potem res verjetno vališ krivdo na druge) in tako izpadeš naduta in vzvišena.
Tole je ta pa tako res, da bolj ne bi moglo biti. Vedno mi je težko načeti kakšno temo, ker moram vedno iskati pravi trenutek in da je on ravno prave volje in da mu moram povedati vse v vato zavito. Potem sem se pa naveličala in ostala raje tiho. Ko je pa kaplja čez rob, pa eksplodiram kot atomska bomba.
Najbolj me pogreje to, da mora biti meni vse samoumevno, njemu ni pa nič. Samoumevno mu je, da čistim, kuham in vozim psa na sprehod, njemu pa ni samoumevno, da bi lahko čez vikend peljal psa na sprehod, da me razbremeni. Njemu je samoumevno, da pride iz službe, prižge tv, odpre pivo in čaka na kosilo. Ja, vse to sem mu že povedala, pa ni nič drugače, potem mi pa kdaj popusti. Če sva enakovredna, naj bodo tudi zadolžitve enakovredne, ne pa, da ga morem prosit za vsako stvar. Čeprav svoje delo opravljam doma, to še ne pomeni, da si morem vmes vzeti čas za pospravljanje in kuhanje. Služba je služba, ne glede na to, kje jo opravljaš.
Samo nekaj mi ni jasno. Kako bi se človek opazoval in se pri tem tudi obnašal čisto naravno. Se mi zdi, da potem avtomatsko spremeniš obnašanje, ker se nadzoruješ. Bom pa poskusila.
Hvala vam za mnenja in nasvete!
|
|
|
|