nejcko
|
Ampak Tjazy, saj pravim, ne znam ti odgovoriti, zato tudi :morje: odpade :(( .
Se pa čisto strinjam, da so otroci naše ogledalo, in verjemi, da me nič bolj ne razjezi kot to, da mi sin z istimi forami servira nazaj. Takrat se mi pa pokrov tako dvigne, da se vsedem in ne vem ali bi jokala al se režala na ves glas.
Ok, zdaj pa mi ti nekaj razloži - praviš, da bo otrok znal prisluhniti sebi, če bo pravilno vzgojen. OK, ampak zakaj sva si pa potem recimo midva z bratom tako zelo različna, pa so naju vzgajali isti starši z isto metodo? Brat npr. nenehno teži k neki zunanji, navidezni popolnosti (beri, je totalen materialist), ker pa jo ne more doseči, je pa nenehno zafrustriran. Neprestano se smili samemu sebi in vsem "joka" in tarna, kako je bogi, ampak še kar naprej rine z glavo skozi zid. In se zgodba ponavlja.
Če torej res zna prisluhniti sebi in če ta želja po "popolnosti" res izvira iz njega samega, potem pač ne bi smel biti razočaran, ampak bi mu neuspehi morali dati vsakič nov zagon.
Jaz sem pa njegovo čisto nasprotje. Ti bi me verjetno umestil pod rubriko: "čisto povprečje", ampak jaz sem zadovoljna tako - ne težim k popolnosti, ker vem, da je ni, ne sanjarim o nedosegljivih ciljih, kar pa si zastavim, pa definitivno skušam doseči - če ne prej, enkrat do konca življenja.
Če mi kje spodleti, ne jokam, ne tarnam in se ne pritožujem. Grem naprej, čeprav me marsikaj prizadane. Tudi svojih uspehov ne obešam na veliki zvon kot brat, ampak se jih veselim sama v sebi, ker so moji in ker so plod mene same.
Ker samo tako lahko dobim tisto, kar je moj življenjski cilj - imeti ljubi mir pred evforijo in in delati to, kar želim, brez taga, da bi koga s tem obremenjevala.
Ok, zdaj sem čisto zabluzila in ti nisem odgovorila. Ampak vseeno - če je človek po svojem značaju tak ali tak, bo tak tudi ostal, pa če se svet podre. Zaradi vzgoje se bodo mogoče pojavila določena odstopanja, ampak bistvo bo ostalo nespremenjeno.
Mene so tudi starši vzgajali, da moram ubogati, pa spoštovati druge itd. Ampak ker sem upornik, jim je to samo deloma uspelo, v svojem bistvu pa sem ostala nespremenjena.
In kazen je božja mast - moj sin mi bo dal še vetra, haha. Ampak malo ga pa moramo krotiti, ker če ne nam bo bajto podrl, vse uničil, po luftu letal od viška energije ... Upam, da mu bodo vse tiste lastnosti, zaradi katerih je on on, ostale, le malce s pristriženimi presežki.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
