ronja
|
Jah tako je s to hrano: dojenčkovo črevesje še ni tako razvito kot tvoje, zato ga določene snovi bolj razdražijo kot tebe. Lahko se to pokaže samo s težavami s prebavo (driska, napenjanje, bruhanje), lahko samo ne bo hotel neke stvari jest, ker si mu jo prezodaj ponudila in se mu je zagravžala, ke rje imel težave po njej, lahko pa to vodi naprej v kronične težave, ker pač s tem poškoduješ to nežno črevesje (treba je vedet, da nam pri prebavi pomaga mali milijon malih bitjec - bakterij in če ti spremeniš pogoje v črevesju, not tadobre ne bojo več mogle bivat in se bojo razmnožile taslabe - z našega vidika gledano, seveda)... In tako lahko izzoveš kako alergijo ali celiakijo, ki se ob previdnosti mogoče ne bi izrazila. Še vedno imaš tveganje, da bo otrok dobil kako alergijo (nekatere same izzvenijo, če paziš, da se izogibaš alergenu, nekatere pa kljub temu ostanejo) in še vedno lahko dobi celiakijo (to je, da ne prenašaš glutena, cel šit, ker polno stvari ne moreš jest, ni ozdravljivo in si doživljenjsko na dieti - skratka ni nekaj, kar bi si želel otroku naredit;), vendar pa je VERJETNOST, da bo dobil kaj od tega veliko manjša, če pač paziš pri uvajanju. In ker bo otrok še celo življenje jedel vse po spisku, samo prvo leto pa moraš malo pazit, se meni zdi to pametno pazit tiste pol leta (prej je pa itak polno dojen). Tudi če ne paziš, je lahko vse ok. Tako kot to, da splezaš na vrh nebotičnika, ne pomeni,d a boš dol padu. samo verjetnost, da padeš dol, je pa vseeno večja, kot če si na tleh, čeprav se tudi na tleh lahko spotakneš ob bananin olupek in ornk užgeš . tako nekako. In to, da je nekdo stal na vrh nebotičnika na ograji in se gugal sem pa tja, pa vseeno ni dol padel, še ne pomeni, da ti ne boš dol padel, če greš gor in se zibaš po ograji. statistično imaš še večjo verjetnost, ker določen odstotek dol pade in en pač mora... Sama sem imela kup alergij, nekatere imam še danes in vem, da to nikakor ni fino. Zato pazim in me živ bog (beri nobeni sorodniki) ne prepriča, da je treba otroku turit nekaj za jest, če razsikave kažejo, da ni glih najboljše... ker to ni tako težko dokazljivo: več otrok, ki so jim začeli uvajat hrano pri 4m je imelo alergije kot tistih, ki so jim začeli uvajat pri 6m, niti ena raziskava ni prišla do nasprotnih zaključkov ali da ne bi bilo razlik. Isto z dojenimi otroci, manj alergij, itd... pač probam naredit kar se da, da bi te možnosti zmanjšala na minimum, ker dedno nagnjenje verjetno imata (po meni). Večinoma namreč stvari niso črno bele, vsaj ne v biologiji: imaš določen % otrok, ki bojo alergični, ne glede na to, kako paziš. Imaš velik delež tistih, ki jim ne bo nič, pa tudi če ga 100/h serješ in mu daješ govejo juho z nudlci pri 6m. Ampak obstaja še precej velik delež otrok, ki ne bojo imeli alergij, če bomo pazili in jim komot izzovemo alergije, če ne pazimo. ker ne vem, kam spadajo moji otroci, pač delam tako, kot da so v tej skupini. tudi če bosta alergični, bom vsaj vedela, da sem naredila vse, kar je v moji moči - in če ne drugega, lahko to pripomore k tem, da so alergije v manj hudi obliki. vendar je treba vedet, da raziskave ravnotako kažejo, da je treba začet uvajat nekje med 6im in 9im mesecem - kar je logično: tudi v naravi bi takrat enkrat otork začel sam jest, ker dobi takrat zobe, postane bolj mobilen in nosi vse v usta. Vendar bi tudi v naravi mama tisto vejico s strupenimi jagodami potegnila stran. V naravi tako mali dojenček še ne bi mogel prit do jajca, tudi pšenice ne bi toliko pojedel, ker je ne bi mogel zgrist - tako da tega ne bi dobil. Bi pa jedel razno sadje in zelenjavo, pa mogoče malo mesa, če bi ga oči ujel . Mi se res spreminjamo in nismo več v naravi, ampak naša prebavila pa tega ne vejo... Oz. zvejo, ko jih začne bolet zaradi novih navad .
|